Ne bom rekla, pojdite si ga pogledat, v nedeljo so ga zaprli. Ni bil zelo obsežen sejem (menda sta bila dva, ampak sem ga obdelala v enem kosu), je pa imel veliko kavčev, sedežnih garnitur in stolov, kar je na sejmih vedno dobrodošlo. Ko sem se ustavila, da bi nekaj fotografirala, sem po naključju slišala pogovor dveh razstavljavcev, ki sta postrani merila ljudi, ki so si na sedežnih garniturah privoščili nekaj trenutkov počitka, malo so posedeli, malo okrog gledali ali se ukvarjali s svojimi telefoni, onadva sta pa besedovala, kako jih je vsake toliko treba napoditi stran, ker da jemljejo prostor onim, ki bi radi garniture preskusili. Bilo je ledeno dopoldne sredi tedna, ni bilo veliko ljudi in nihče se ni pretepal za sedišča. Se mi je za malo zdelo, vam povem, nisem še bila dovolj dolgo tam, da bi morala ritko odlagati na kakšen sedež, ampak kaj je pa narobe s tem, da nekaj časa samo sediš? Konec koncev so zasedeni kavči najboljša reklama, saj pričajo o tem, da so udobni …
Zaljubljena! Hitro se zaljubim, veste – ne v romantičnem smislu, zaljubim se v zanimivega človeka, v lep predmet …, in potem kar ne morem stran. Tole sta menda čajni mizici, dolgo sem ju gledala, ali nista čudoviti? Čipka v lesu, lahka kot dih. In izdelala ju je punca! Srednješolka iz lesarske šole. Kar je pravzaprav dobra in slaba novica, slaba zato, ker od vsake obstaja verjetno samo en in edini kos, ki bržkone ni naprodaj; dobra, celo odlična je pa ta, da če dekle kaj takega napravi že v srednji šoli, kaj vse šele bo!
(razstava Čar lesa, carlesa.si)
Postoj, postoj, je rekel firbec in sva se zazrla v lesene obroče, na katerih je, se je zdelo, nekdo pozabil nekaj kosov sadja. To je pladenj za sadje, naju je poučil plakat in razložil, da sadje, nagrmadeno v skledi, začne gniti, pladenj za sadje O pa je zaradi razporeditve letvic zračen in se sadje na njem obdrži dlje. Pladenj O je lahko tudi okrasni element mize, nanj lahko postavite cvetlični aranžma, sladice …
(addidplus.eu)
Videti je bilo kot nezakonski otrok pralnega stroja in mešalnika za beton, ampak med nežnim vrtenjem se je noter prestavljal fin pesek in pisalo je »pametno stranišče za mačke«. So mi razložili, ne, stranišče ne vrti mačke, stranišče umno počaka, da muca opravi svoje, in se šele potem začne vrteti, da odstrani odpadke. Upravlja se ročno ali s telefonsko aplikacijo, ki zvesto poroča o pogostosti in trajanju obiskov stranišča, zabeleži tudi spremembe teže. Moraš imeti pa strašansko rad svojo mačko, sem rekla, ko sem videla ceno – slabih 350 evrov. Oh, je skomignil prijetni gospod, ki me je uvajal v skrivnosti pametnih stranišč, ljudje so za svoje živali pripravljeni porabiti veliko denarja.
(xglobal.si)
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 47, 19. november 2024.
