Najbogatejši ljudje na svetu so ga od nekdaj imeli – bunker oziroma trdnjavo. Sodobni ponujajo vse in več. Poleg najmodernejšega obrambnega sistema, ki vključuje samozažigalni jarek, vse razkošje, ki si ga lahko zamislijo: kinodvorane, bazene, kegljišča, gokart steze in hleve za konje. Pa seveda strelišče in vesoljsko bolnišnico.
Bunkerji so v zadnjem času postali ultimativni statusni simbol med enim odstotkom – naziv, ki se je prijel najbogatejših ljudi na svetu. Tistih, ki si lahko privoščijo vse in še več. Manjša in večja zaklonišča, ki stanejo od okoli pol do pet milijonov ameriških dolarjev, rastejo kot gobe po dežju. Raste povpraševanje, množijo se podjetja, ki bunkerje gradijo, kot Vivos in Rising S Company, ki ponujajo zaklonišča, opremljena z luksuznimi bazeni, telovadnicami, umetno sončno svetlobo, pa tudi prostori za rudarjenje kriptovalut ter celo hlevi za konje.
A to je za rajo. Najbogatejši, predvsem tehnološki mogotci, ki imajo vedno najboljši vpogled v prihodnost, so bunkermanijo pripeljali do norije.
Najraje jih imajo tehnološki mogotci
Eden od njih je, jasno, Mark Zuckerberg, izvršni direktor družbe Meta (bivši Facebook). Lani je Wired objavil podrobno poročilo o njegovem skoraj 500 kvadratnih metrov velikem podzemnem zaklonišču, ki ga gradi na Havajih. Kompleks bo popolnoma samooskrben z lastnimi zalogami hrane in vode. Cena projekta je več kot 270 milijonov dolarjev. Ker so vsi izvajalci s pogodbo zavezani k molčečnosti, se ne ve natančno, kaj vse bo v njem. A glede na to, da je za zuckerberge tega sveta le najboljše dovolj dobro, je prav verjetno ena od strank podjetja Strategically Armored & Fortified Environments (Safe). Za to pa se ve, da si je za obrambo najelitnejših zaklonišč zamislilo srednjeveško pogruntavščino v moderni preobleki – goreči jarek. Okoli posestva izkopljejo deset metrov globok jarek in ga napolnijo z vodo, na kateri plava vnetljiva tekočina. Ta se ob napadu vžge in spremeni v ognjeni obroč okoli utrdbe. Dokler je življenje še mirno, pa jarek poskrbi za zabavo skupaj z vodnimi topovi, ki so tudi del obrambne linije. Z njimi lahko naseljenci ustvarjajo valove in se po njih preganjajo z vodnimi skuterji. Tako kot se, denimo, predor za pobeg lahko uporablja kot proga za karting.
Zuckerbergova podzemna graščina naj bi bila eden od okoli 15 milijarderskih projektov, za katere se ve, da so v gradnji. Njihovi lastniki o njih seveda ne govorijo naglas, vsake toliko pa kakšna skrivnost le pricurlja v javnost. Eden najodmevnejših primerov je Peter Thiel, soustanovitelj PayPala in investitor v Facebook, ki je svoje zaklonišče želel graditi na Novi Zelandiji, na veliki posesti poleg jezera Wanaka. Pred dvema letoma mu je to preprečila lokalna skupnost, a pod njegovo posestjo se že zdaj skriva velik bunker.
Najbogatejši Zemljani že dolgo radi kupujejo otoke, kar je že tako ali tako najvarnejša oblika bunkerja, saj so z vseh strani težko dosegljivi in lahko branljivi. Larry Ellison, soustanovitelj Oraclea, denimo, je lastnik otoka Lanai na Havajih, ki si ga je opremil tako, da je samooskrbno okolje z lastno vodo, elektriko in hrano. Čeprav ne gre za tipično podzemno zaklonišče, je njegova posest zasnovana kot samozadostna skupnost, kjer bi lahko preživel večje globalne krize.
Tudi Steve Huffman, generalni direktor Reddita, je sam priznal, da hoče biti pripravljen na krizo in je zato investiral v zasebna letala ter odmaknjene posesti, da bi lahko po potrebi hitro zapustil ZDA.
Še eno ime, ki se pojavlja na seznamih milijarderskih »prepperjev«, kot imenujejo tiste, ki se pripravljajo na konec sveta, je Bill Gates. Njegove posesti po ZDA so izjemno dobro zaščitene. Ima tehnološko napredna domovanja z varnostnimi sistemi, ki bi ga lahko zaščitili ob morebitni nevarnosti. Poleg tega vlaga v medicinske raziskave in ima dostop do virov, ki bi mu omogočili varno življenje med pandemijami.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 48, 26. november 2024.
