Shutterstock

Na izpraznjene gredice ga sejemo od konca julija do konca oktobra, če je jesen topla, v rastlinjake pa vso zimo. Poznopoletna setev do konca jeseni dovolj zraste, da je ta koristna zelenjadnica na naših mizah že od septembra naprej. Užitni deli motovilca so zeleni listi, ti pa potrebujejo za svojo rast predvsem nekaj dušika. A ker rastlina ni velika, dušika seveda ne sme biti preveč. Posebej pozorni bodimo, kadar sejemo motovilec za spomladansko porabo. Rastline, ki so preobilno hranjene z dušikom, namreč veliko slabše prezimijo. Pravzaprav motovilcu sploh ni treba posebej gnojiti. Za poletnimi vrtninami vedno ostane dovolj hranil.

Motovilec je svetlokalilka

Motovilec posejmo v vrste. Zelo je namreč občutljiv ob kaljenju in zapleveljen v mladosti bo slabo rasel in tudi slabo prezimil. Prav tako je zelo hvaležen za rahljanje in zračenje zemlje okoli korenin. Če ga posejemo na gredico povprek, kot pravimo, ga je veliko težje opleti, še težje oz. nemogoče pa je rahljati zemljo okoli rastlin. Vrstice so lahko oddaljene samo 15 cm, vendar je bolje, da je razdalja med njimi 20 cm, le tako bomo lahko z orodjem posegli mednje in vzdrževali primerno rahlo zemljo. Vendar pozor, vrstic ne označujmo z motiko, ker bomo takoj pregloboko sejali. Najbolje je, da jo označimo, v bistvu samo nakažemo, z ravno desko. Če imamo čas in voljo, potem po nakazani vrstici posujmo nekaj drobno presejanega komposta. Nato posejemo seme, ki ga v poletnih setvah sejemo nekoliko gosteje. Seme samo pritisnemo ob prst in ga ne prekrivamo z njo (svetlokalivka). Na koncu vso gredo, ne samo vrstice, dobro zalijemo, medvrstni prostor že lahko prekrijemo s pokošeno travo. Ker je seme izpostavljeno soncu in predvsem pticam, ga je treba prekriti z agrokopreno, ki jo takoj po vzniku odstranimo. Zdaj naj bi bilo po napovedih meteorologov konec poletne vročine, zato bi moral predvsem ne globoko posejan motovilec dobro kaliti. Kar posejmo prve setve, če jih še nismo.

Miša Pušenjak

Septembrska setev

Je namenjena prezimovanju in prvim pomladanskim vitaminom. Tukaj so najboljši predposevek rastline za zeleno gnojenje, če smo jih sejali dovolj zgodaj, da jih že lahko podkopljemo, kapusnice in pozen krompir. Če setev pokrijemo z agrokopreno, bomo lahko motovilec rezali tudi pozimi, ko bodo dnevi primerni za to. Del setve lahko prekrijemo tudi s tuneli, ta del bo zgodnejši. Tako lahko imamo na vrtu motovilec skoraj vso zimo. Spomladi, ko je zemlja odmrznjena, dnevi se začnejo daljšati, to je po sredini februarja, sonce pa že delno ogreje tla, motovilec, ki je prezimil, najprej okopljemo. S tem prezračimo korenine in jih spodbudimo k hitrejši rasti in začetku novega življenja. Del gredice lahko pokrijemo s plastičnim tunelom, del z agrokopreno in en del pustimo nepokrit. S tem si zagotovimo, da bo motovilec različno hitro rasel in ga bomo imeli dalj časa na vrtu.

Setev v rastlinjake in setev za sadike

V rastlinjaku lahko motovilec sejemo tako rekoč vso zimo. Zagotovo pa ga v januarju ali februarju še enkrat posejmo. Tako ga bo vedno dovolj. Številni ne vedo, da se motovilec uspešno prideluje tudi iz sadik. To pride zelo prav ob poletnih setvah, saj sadike vzgojimo v senci, pa tudi v zgodnji pomladi. V ločke premera od 3 do 5 cm nasujemo do vrha substrat za sadike, posejemo v vsakega 3–5 semen, ki jih samo potisnemo ob zemljo, in setev do vznika pustimo na toplem (do 18 stopinj Celzija); takoj po vzniku jih lahko pozimi damo v neogrevan rastlinjak, če ga imamo, ali v neogrevan, a svetel prostor v stanovanju, lahko tudi v zavetje kakšnega balkona, poleti pa v svetlo senco, pod balkon morda. Sadike je veliko lažje primerno oskrbovati z vlago kakor vso gredico, izpostavljeno soncu. Ko korenine prerastejo grudo, pa jih presadimo na stalno mesto. Če nam to ne uspe, lahko vso zimo motovilec režemo kar v lončkih. Kot vidite, imamo lahko to priljubljeno, res preprosto zelenjadnico na vrtu od julija do maja. Zakaj ne bi poskusili?

Objavljeno v reviji Jana,  št. 36, 9. september 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.