Miša Pušenjak

Poleg gnoja, komposta in gnojenja z rastlinami je verjetno na vrtovih najpogostejša uporaba kupljenih organskih gnojil. Če ga znamo pravilno uporabljati, je lahko koristen pepel. Obstaja pa tudi novost: gnojenje z ovčjo volno.

Še vedno menim, da so domača gnojila za zemljo prijaznejša in prijetnejša od kupljenih organskih gnojil. Zato svetujem, da si vsaj nekaj komposta vsako leto skušate sami pridelati. Z njim boste zemlji vrnili njen lastni sestoj mikroorganizmov. Ker pa je tega gnojila pogosto premalo, ne vidim ovire, zakaj ne bi kot osnovno gnojilo uporabljali kupljenih organskih gnojil. Njihova prednost je predvsem lažja uporaba, odmerjanje in odsotnost plevelnega semena. Vendar dajejo hranila rastlinam samo eno leto, torej jih moramo  dodajati vsako leto znova. Obenem vsebujejo premalo trajnih organskih ostankov, vlaknin, da bi zemljo rahljala, zadrževala vodo in hranila. Zato svetujem, da uporabo kupljenih organskih gnojil redno kombiniramo z rastlinami za zeleno gnojenje ali kompostom. Uporabljamo jih natančno po navodilih, saj so odmerki v navodilih za uporabo pri nekaterih zelo visoki. Sama bi na vrtovih uporabljala nekoliko manjšo količino, kot je priporočena. Vsekakor pa količina na vrečki zadošča za gnojenje skozi celo leto in ni treba ponovno gnojiti za naslednjo vrtnino. Ravno nasprotno, jaz bi za nekatere vrtnine, kot so čebulnice, gnojila manj. Z njimi gnojimo tako spomladi kot jeseni, osebno pa se mi zdi bolje spomladi.

Shutterstock

Če kurite na les, uporabite pepel

Pepel je gnojilo, ki pa ga ne smemo uporabljati v prevelikih količinah, saj potem ustavlja rast. Vem, da ga je pozimi lažje kar sproti nositi na vrt. V tem primeru ga na tanko potresite po vseh gredicah, nikakor ga na znosite vsega na prvo, najbližjo. Na tej bodo rastline rasle počasneje. Kolikor je le mogoče, ga prihranite za poletje. Takrat je ne samo gnojilo, temveč tudi odlično sredstvo za preganjanje škodljivcev. Z njim lahko spomladi in jeseni odženemo tako čebulne in druge škodljive muhe kakor tudi bolhače s kapusnic in seveda uši s fižola, graha in boba. Nekateri pravijo, da je tudi koloradskih hroščev manj. Del pepela je lahko odlično sredstvo za kompost. Kadar damo nanj preveč mokrih, predvsem kuhinjskih odpadkov ali pokošene trave, to potresemo s tanko plastjo pepela. Pepel rahlja kompost, ga vzdržuje zračnega in predvsem ne preveč mokrega. Ne pozabite pa: na leto ga lahko po gredicah potresemo največ 0,8 kg/10 m2. Še eno pomanjkljivost ima: dviguje pH zemlje. Če se že spopadamo s previsokim pH zemlje (nad 7), bodite s pepelom še skromnejši in previdnejši.

Dom

Domači detergent iz bršljana: prijeten vonj, pa še peni se!

Gnojenje z ovčjo volno

V zadnjih letih so se predvsem v Avstriji zelo navdušili nad gnojenjem z ovčjo volno. Ovac je veliko, saj jih uporabljajo namesto kosilnice po številnih hribih in gorah. Domače ovčje volne pa skoraj nihče več ne uporablja. Zelo težko jo je tudi zažgati, je torej celo odpadek. Ovčja volna vsebuje dovolj hranil za vrtnine, praktično je potem treba le proti koncu rastne dobe nekajkrat zaliti še z namočenimi rastlinami ali pa spomladi dodati še nekaj komposta. Volna ni samo gnojilo, zemljo tudi rahlja in spomladi greje. Odlična je za gnojenje plodovk in kapusnic. Opazila sem, da jo uporabljajo tudi za gnojenje sadnega drevja in jagodičja. Na gredice je navozimo približno 30–40 cm na debelo in zadelamo v zgornjo plast (15 cm) zemlje. To navadno naredijo s frezo, motokultivatorjem. Z motiko bo šlo precej težje. Ne zakopavamo je pregloboko, saj za svoje delovanje potrebuje zrak in seveda tako kot vsaka organska snov vodo. To je vse, drugo opravi narava sama. Seveda pa moramo tako pognojene gredice v primeru suhega in vročega vremena nekoliko bolj zalivati, da volna res prepereva in hrani vrtnine.

Odganja voluharje

Ovčja volna je lahko najprej odlična zastirka okoli plodovk in drugih vrtnin. Zadržuje vlago, toploto, senči in hladi zemljo pod sabo, spomladi pa jo v sončnih dnevih celo nekoliko ogreje. Potem pa jo pozno jeseni zadelamo v tla kot gnojilo. Še eno njeno dobro lastnost mi je omenil avstrijski kmet, pri katerem sem jo prvič srečala kot gnojilo. Rekel mi je, da se je po dveh letih uporabe volne z njegovih površin umaknil tudi voluhar. Zagotovo bi tako vplivala tudi na bramorja. Torej ima res večplasten učinek. Le dostopna ni tako lahko. 

NAMIG: Volna ni samo gnojilo, zemljo tudi rahlja in spomladi greje.

Objavljeno v reviji Jana, št.  št. 41, 14. oktober 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.