ARHIV ZAVODA ZA GOZDOVE SLOVENIJE

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Octovec je po Sloveniji pogosto gojen kot okrasno drevo ali grm, ki zacveti v juniju in juliju. Iz socvetij se razvijejo pokončna, temnordeča žametasta soplodja, ki ostanejo na drevesu do pomladi. V okviru projekta Life OrnamentalIAS je bil uvrščen na črni seznam dvanajstih okrasnih tujerodnih invazivnih rastlin, ki so zelo problematične zaradi invazivnega širjenja in povzročanja škode v naravi. Zavira rast drugih rastlin, njegov sok pa draži kožo. Sajenje te drevesne vrste iz Severne Amerike odsvetujejo.

Octovec z latinskim imenom Rhus typhina so po Sloveniji pogosto sadili kot manjše okrasno drevo ali večji grm, ki je posebej opazen zaradi pokončnih, temnordečih in žametastih soplodij, pravijo jim tudi storži. Velja za trdovratno rastlino, ki se lahko uspešno razrašča s koreninskim sistemom.

Trajnost

Tujerodne invazivne rastline: navadna amorfa

»Octovec je svetloljubna rastlina, ki lahko raste tudi na skromnih, s hranili revnih tleh, dobro prenaša tako sušo kot zmrzal. Iz plitvih, okoli drevesa razraščajočih se korenin izraščajo poganjki, iz katerih zrastejo nove rastline,« pravi dr. Valerija Babij z Zavoda za gozdove Slovenije.

Mlečni sok draži kožo

Na črni seznam je bil uvrščen zaradi invazivnosti in predvsem škode, ki jo povzroča v naravi. »Konkurenčen je avtohtonim rastlinskim vrstam, ki jim jemlje prostor za rast. Listi in les vsebujejo tanine, ki v odpadu vplivajo na lastnosti tal in lahko zavirajo rast drugih rastlin. Tako se zmanjšuje delež drugih rastlinskih vrst v ekosistemu in tudi njihovo število, torej zmanjša se pestrost vrst.«

Octovec je delno strupen, vsebuje dražeči mleček. Strupene snovi, ki dražijo kožo, vsebujejo njegovi listi in les. »Octovec redko preseže višino sedem metrov. Listi so sestavljeni iz šestih do 15 parov lističev, ki so suličaste oblike, po robu nazobčani in dolgi od pet do 12 centimetrov. Poleti so zeleni, jeseni pa pordečijo. Octovec prepoznamo po pokončnem betičastem soplodju, ki je rdeče žametasto in dolgo do 20 centimetrov. Na mestu poškodb vejic in listov pa priteče bled mlečni sok, ki draži kožo.«

ARHIV ZAVODA ZA GOZDOVE SLOVENIJE

Večkratno odstranjevanje! 

»Ker se octovec razmnožuje tudi s potaknjenci in dobro poganja iz korenin, je treba odstraniti rastlino s koreninami vred. Na isti površini odstranjevanje večkrat ponovimo, če iz ostankov poženejo nove rastline. Pri tem uporabimo opremo, kot so ruvalnik za lesnate rastline, kramp, žago in vrtne škarje. Ostanke rastlin je treba pravilno kompostirati pri visokih temperaturah, da ne pride do ponovnega razmnoževanja. Najvarneje je, da ga odlagamo v zbirni center, kjer poskrbijo za ustrezno predelavo zelenega odreza. Les octovca pa je lahek, zanimive barve in primeren za izdelavo manjših dekorativnih predmetov.«

Ali ste vedeli? Iz soplodij oziroma temnordečih storžev octovca so včasih delali ocet – torej kis. Od tod tudi njegovo ime.

Delo strokovnjakov z Zavoda za gozdove Slovenije lahko spremljate tudi s sledenjem objavam na njihovi spletni strani in družbenih omrežjih (Facebook, Instagram, Linkedin). Tam večkrat ozaveščajo tudi o tujerodnih invazivnih rastlinah in njihovem širjenju po Sloveniji. Vabijo vas k ogledu njihovega posodobljenega pregledovalnika podatkov o gozdovih.

revija Jana