Profimedia

Še vedno sem žalostna

"Kar vam bom napisala, me grozno mori in boli, zdi se mi, da je moj mož najmanj empatična oseba na svetu. Gre za to, da sem pred pol leta spontano splavila, drugič v zadnjem letu. Obakrat v prvem trimesečju. Drugič me je zelo prizadelo, veliko bolj kot prvič, ko nosečnost ni bila načrtovana. Še vedno sem žalostna. Mislim pa, da nisem depresivna. Po prvem splavu sva z možem hitro prišla nazaj v vsakdanjo rutino, tudi spolnost je spet bila kot prej, po drugem pa mi ni do nje. Želim si miru, sprehodov, kakšen film bi pogledala na kavču, nekako sem se upočasnila, tudi do družbe mi ni.

Slovenija

Preganjamo tiste, ki ustvarjajo: absurd zakona o hrupu

Rada bi se z možem pogovarjala o tem drugem otroku, ki nama ni bil dan, ga nekako prebolela. Pri možu je pa čisto druga pesem: kolo, fitnes, pivo s kolegi, obiskovanje tekem, pa seks, veliko seksa. Že isti večer, ko sem prišla iz bolnišnice, je že bil za akcijo. Mislila sem, da je znorel. Po pol leta ni pri meni še nič drugače, prav otipljivo čutim, kako telo še ni pripravljeno na to. Mož, ki sicer o splavih ne govori, pravi, da sva še dovolj mlada (jaz jih imam 33, mož 37), da bova še imela otroke, do takrat pa morava na polno uživati. Velikokrat sem se hotela pogovoriti z njim o tem, kar se mi dogaja, pa pravi, da naj se ne sekiram in razmišljam o tem, treba je vreči stvari čez ramo in to je to. Bojim se, da se bova popolnoma odtujila, če mi ne bo pripravljen prisluhniti. Naj grem prek svojih občutkov in se mu prepustim, pa bo, kar bo? Morda ima pa prav, da preveč kompliciram. Kaj mi svetujete?"

Brigita

Odgovore porotnikov si lahko preberete v reviji Jana, št. 41, 14. oktober 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana