revija Jana

Kje, vraga, pa je, smo spraševali drug drugega. Pa dajte no mir, saj je popolnoma prisebna in opravilno sposobna, se je namrdnila koruzniška snaha.  Če bo potrebovala pomoč, bo že poklicala. Figo zeleno, desetkat sem jo že klical, pa se ne oglasi. Babica je šla namreč že pred kosilom s prijateljico v nekakšen nakupovalni center, pa je ni in ni bilo  nazaj. Saj bo prišla, zvečer ima ples v klubu senjorjev, sem mirila razdraženo družino. V trgovskem trušču  najbrž ne sliši ali pa ima prazen telefon. Obljubila mu je jabolčno pito za srečanje pohodnikov, je godrnjal cenjeni soprog. Ampak saj to je šele jutri, sem odvrnila. Če bo danes plesala in popivala, bo jutri v bolj slabi koži in kdo ve, ali se ji bo ljubilo peči, je bil ves obupan.   

Naposled je vendarle prišla, z lasmi, pobarvanimi na srebrno z vijoličnim odtenkom, in z nohti, pobarvanimi  temno vijolično, s pudrom na obrazu in rdečilom na licih ter maskaro na trepalnicah. Kakšna pa si, je planil cenjeni soprog, ona pa, da je urejena in naličena. Našemljena, je pripomnil, jaz pa, da je zelo lepa. Super si, je pribila hči, ljubljeni sin pa je previdno vprašal, do kašnih let je pravzaprav primerno, da se ženske pleskajo. Pleskajo, tako je rekel. Do zadnjega diha, je siknila koruzniška snaha in babici dvignila palec.

Koliko pa je vse to stalo, je naposled vzdihnil cenjeni soprog, ki je tudi sam ugotovil, da je imel babico v rokah profesionalec in da jo je »napleskal« s pravo mero, okusom in občutkom. Nič, je rekla. V tistem nakupovalnem centru so imeli akcijo v smislu »dodajmo življenje letom« in so vabili starejše ženske, naj poskusijo s spremembo. Druge so oklevale, babica pa se je pri priči zakadila na ponujeni kozmetični stol, in ko je bila že tako lepo naličena, je pač šla še k frizerju, da je prilagodil odtenek njenih las barvi na nohtih. Še kakšno vprašanje? Pred plesom bi rada še nekoliko legla, če bo seveda našla prvi položaj na blazini, da si ne pomečka frizure.

Takoj, ko je babica zaprla vrta svoje sobe, se je vnel prepir. A je primerno, da se priletne ženske  pleskajo  v pozna leta? Temen lak na nohtih vendar še poudari zgubano kožo na roki, polni starostnih peg, puder se nabira v gubah, senčilo pa v povešenih vekah, sta godrnjala oba dedca. Čudno, čudno, sem rekla, moški nikakor ne prenašajo ličenja pri svojih ženskah, na tujih pa jim je neznansko všeč. Tudi če niso več zelo mlade, kajne?  Kje sem pa to slišala, sta se branila, ampak sta dobila takoj porcijo vreščanja – vse tri, tudi hči in koruzniška  snaha, to opažamo. Jej, kako je seksi, rečejo za druge. Fuj, kako si izzivalna, pravijo svoji.

Nehajte se dreti, se je iz prostora, kjer imamo vsak svojo omaro, oglasila babica. »Jaz sem se zmeraj uredila zato, da sem sebi všeč, ker sem potem pač bolj samozavestna. Je obrazložitev dovolj intelektualna?« je rjovela in glasno treskala z vrati. Najbrž brska po moji omari in išče primerno obleko za ples, sem vzdihnila. Hči je šla pogledat, kaj dela, in prišla nazaj s precej pomračenim obrazom. »Motiš se, po moji omari brska,« je rekla. Tvojo je namreč že včeraj obdelala, se je nasmehnila. In potem smo si šle kuhat kavo. Kaj, hudiča, je starizem?!

Kolumna je objavljena v reviji Jana, št. 38, 23. september 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana