Shutterstock

Predvčerajšnjim, 30. novembra torej, se je začel advent in po ljudskem izročilu tudi zima (za zmedene: uradno se ta začne 21. 12., ko je tudi zimsko enakonočje). Prvi teden v adventu huda zima, osem tednov ne odkima, so bili prepričani. Zima in gospoda nič ne podarita, so še rekli (za zadnje to velja še zdaj), pa da zimska odjuga in fantovska obljuba nič ne veljata. In za povrh, da je gruden manj priljuden. Hvala bogu za lučke in kuhanček, sicer bi bil to kaj klavrn čas.

Shutterstock

Pa še prav nič bela bela ni ta zima (in nekateri smo tega veseli), včasih pa so vedeli, da če je grudna mraz in sneg, bo žita dosti prek in prek. Na isto vižo je tudi naslednji zelo slikovit pregovor: če na zmrzlo zemljo sneg zapade, snopi bodo kakor klade. Pravzaprav je skoraj vsak vremenski pojav v tem mesecu imel v pregovoru svojo posledico: ako se grudna bliska in grmi, drugo leto vetrov dosti buči. Pa: če grudna suha sapa piska, poleti suša vse pritiska. In: če ob koncu leta vetrovi brijejo, hudo leto oznanjajo.

Zgodbe

Kako je živeti s priimkom Božič?

Ampak ob vseh opravilih verjetno ne bomo pozorni na vsako sapo in veter: na sveto Barbaro, 4. decembra, je treba posejati božično žito, da bo lepo zeleno na božič. Isti dan naj bi tudi narezali češnjeve vejice in jih dali v vazo. Če zacvetijo do božiča, bo novo leto še posebej srečno.  

Celotno pratiko si lahko preberete v reviji Jana, št. 48, 2. december 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana