Mateja J. Potočnik

Vasilij Žbogar, naš dvakrat srebrni in enkrat bronasti olimpijec, ki bo 4. oktobra dopolnil 50 let, je izjemno prijeten, duhovit in zanimiv človek. Vendar ujeti Vaska, kot mu pravijo domači, ni preprosto, saj je polovico časa na Irskem, kjer kot trener dosega izjemne uspehe s svojimi varovanci, doma v Izoli pa ima funkcijo podžupana, kar mu tudi jemlje veliko časa.

Novice

Pismo Judom, kjer koli že ste

Ko sem prejšnji torek prišla do Žbogarjevih, sem se malo lovila, saj se je Vasku ravno izpraznil telefon. Na dvorišče me je prišla iskat njegova postavna žena Maja, nekoč mis Dalmacije, ki mi je takoj potožila, da je spala samo uro in pol – prejšnji dan je namreč diplomirala iz fizioterapije in je proslavljala s prijateljicami in svojo družino. Vasko jo je presenetil, saj je organiziral, da so njeni prispeli iz Splita. Majini domači so morali malo počakati, da smo zakonca, ki bosta naslednje leto praznovala 20 let zveze (in 12 let zakona), ter njuna otroka, osemletno Rijo in 12-letnega Talina, fotografirali, po našem odhodu pa so skupaj odhiteli na slavnostno kosilo.

Mateja J. Potočnik

Kako je minilo teh 19 let?

Vasko: Doslej sem imel študentko, zdaj je nimam več … (nasmešek)

Maja: Že prej si imel študentko, pa potem ne več, saj sem zdaj končala drugo fakulteto. Daj mi še nekaj let, pa boš spet imel študentko, če je to naš recept za srečo! (smeh)

Se še spomnita, kako sta se spoznala?

Vasko: Spoznala sva se na jadrnici, ki so jo testirali, mene pa povabili kot strokovnjaka, da jo ocenim. Maja je bila tam hostesa. Takoj sem jo opazil. Zvečer smo se dobili na večerji in naslednji dan sva bila že v zvezi.

Domnevam, da sta imela na začetku precej težav, da sta lahko bila skupaj?

Maja: Na začetku niti ne, saj je Vasko živel v Splitu, od koder sem jaz.

Vasko: Sem pa takrat veliko potoval in ona z mano. Sploh na začetku sva veliko potovala skupaj. Šla sva v Avstralijo, Južno Afriko, povsod … Ko sem se vrnil v Izolo, je bilo za Majo naporno, saj se je morala z avtobusom voziti tudi po osem ali celo 12 ur do Trsta ali Reke.

Maja: Ob petkih zvečer sem sedla na avtobus v Splitu, on pa me je v soboto zjutraj pobral v Trstu ali na Reki in me v nedeljo zvečer spet peljal tja, da sem prišla v ponedeljek na fakulteto …

Zakaj se niste raje kar z jadrnico odpravili ponjo?

Vasko: Tega nisem, sva pa včasih šla s trajektom, ko je še plul na relaciji Split–Reka. To je bilo super, zato obžalujem, da te povezave ni več.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 35, 2. september 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana