Shutterstock

Gospa je kupila zavese, ki se ne mečkajo, potem pa je ugotovila, da ne le da imajo ostre robove, ampak tudi sicer visijo s stropa kot palačinka. Kdo je stkal blago, se ne ve, kdo je zavese sešil, tudi ne, trgovec pa pravi, da ženska z zavesami ne zna ravnati. Ko sem se zanimala, kako je s tem, so na tečaj ravnanja z zavesami (ki se ne mečkajo) povabili tudi mene. Sem se lepo zahvalila.

Prolog

Gospa se je preselila v novo stanovanje in potrebovala je zavese za dnevno sobo. Kupila jih je v eni od pohištvenih veleblagovnic, že narejene, prodajali so jih kot blago, ki se ne mečka. Ko jih je po predpisih oprala pri 30 stopinjah in na nizkih obratih ožemanja ter jih takoj obesila, so bile grdo zmečkane in se nikakor niso hotele same zravnati, kot je upala. Nekaj časa je gledala grdobijo na oknih, potem jih je snela in se je odpravila v Lesnino na oddelek s tekstilom, kjer je že pred 15 leti kupila zavese in so še zdaj v redu. Izbrala je blago (ki se ne mečka) in sešili so jih po meri, plačala je nekaj manj kot 700 evrov, dvakrat več kot za zavese, ki jih je zavrgla. Doma jih je po predpisih oprala in obesila, toda zavese so bile spet grdo zmečkane, precej bolj kakor tiste cenejše, ki se jih je znebila. Likanje ostrih robov ni pomagalo. In se je začelo …

Ne znate z zavesami!

Začelo se je s klici in dopisovanjem v trgovino, ki se je otepala odgovornosti, ampak navsezadnje so le našli čas, da je stranka prinesla zmečkan izdelek na ogled. Na velikanski mizi so zavese prelikali, zložili nazaj v škatlo, stranka jih je po desetih minutah vzela ven – in ostri robovi so spet bili. Trgovka je vzdihnila, da je najbrž res nekaj narobe in da bo treba sešiti nove, ampak sama o tem ne more odločati. Šef oddelka je odločil, da je z zavesami vse v redu, le stranka z njimi ne zna ravnati – in pika.

Razkačena potrošnica se je pritožila na tržni inšpektorat, od tam pa je dobila pojasnilo, ki je precej hladna prha za vse potrošnike – skratka, inšpektor ne more nič, če prodajalec reklamacije ne prizna. To je del odgovora, ki so mi ga poslali z inšpektorata, in je pametno, da ga preberete:

»Področje reklamacij blaga iz prodaje, sklenjene od 26. 1. 2023 dalje, ureja Zakon o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 130/22; v nadaljevanju ZVPot-1), ki v členih od 71. do 87. ureja pravice potrošnika in dolžnosti prodajalca iz naslova obveznega jamstva za skladnost blaga. Kadar dobavljeno blago ni skladno oziroma ne izpolnjuje subjektivnih in objektivnih zahtev za skladnost blaga iz 72.−74. člena (npr. izdelek ne ustreza namenom, za katerega se običajno uporablja; nima oglaševanih lastnosti oziroma ni take kakovosti in ne ustreza opisu vzorca ali modela, ki ju je prodajalec dal na razpolago potrošniku pred sklenitvijo prodajne pogodbe, ipd.) lahko potrošnik uveljavlja svoje pravice iz naslova neskladnosti, če o neskladnosti obvesti prodajalca v dveh mesecih od dneva, ko je bila neskladnost ugotovljena, in v roku dveh let od izročitve blaga. Obvestilo o neskladnosti lahko potrošnik prodajalcu sporoči osebno, o čemer mu prodajalec izda potrdilo, ali ga pošlje v prodajalno, kjer je bilo blago kupljeno, ali pa ga sporoči zastopniku prodajalca, s katerim je sklenil prodajno pogodbo. Potrošnik prodajalcu omogoči, da blago, za katero potrošnik zatrjuje, da je neskladno, pregleda.«

Ampak to še ni vse

Skratka, ko prodajalec blago pregleda in se strinja, da ni skladno, ima kupec tri možnosti – da blago popravijo, ustrezno znižajo kupnino ali vrnejo denar. Kaj pa če prodajalec napake ne prizna, kot se je zgodilo v primeru zmečkanih zaves, »ki se ne mečkajo«? Potem inšpektor zaradi zakonodaje ne more biti razsodnik, ampak mora kupec ubrati zelo drago, dolgotrajno in živce parajočo pot – najprej mora najti in plačati sodnega izvedenca, in če ta odloči, da je imel kupec prav, prodajalcu tega mnenja ni treba upoštevati! Se pravi, da si je treba omisliti odvetnika in se odpraviti na sodišče. Račun za zavese je bil blizu 700 evrov, koliko bi stal sodni proces? Seveda je vsakemu prodajalcu, ki se požvižga na ugled firme, jasno, da nobena stranka ni tako neumna, da bi tožila. Zato pač »neskladnosti« ne prizna.

Zveza potrošnikov svetuje le svojim članom

Gospa se je obrnila tudi na Zvezo potrošnikov, pravi, da so ji pred dvajsetimi leti v neki zadevi zelo pomagali, in dobila odgovor, da svetujejo le svojim članom, kar pa ona ni. Tudi sama doslej nisem vedela, da moraš biti član – toda o tem nekoliko pozneje. Pristojne v Zvezi sem seveda povprašala, kaj mislijo o zadevi, ki bi jih morala sistemsko zanimati, in odgovorili so: »Strinjamo se z vašo pripombo, da bi nas moralo delovanje Tržnega inšpektorata RS sistemsko zanimati – in tudi nas. Njegovo delo spremljamo tako na podlagi lastnih prijav kot tudi na podlagi prijav naših članov. V konkretnem primeru pa ne gre za napačno ravnanje Tržnega inšpektorata, temveč za pomanjkljivosti v obstoječi zakonodaji. Tržni inšpektorat lahko namreč ukrepa zgolj v primerih, ko med potrošnikom in prodajalcem ni spora o obstoju napake. Iz vašega zapisa razumemo, da prodajalec obstoj napake zanika. V takšnih primerih ima potrošnik na voljo druge mehanizme, kot so opisani tudi v odgovoru, ki ste ga prejeli s strani TIRS (sodni izvedenec, tožba). Ravno tako vam TIRS zaradi načela kontradiktornosti postopka, torej pravice vsake stranke, da se opredeli do predmeta spora, ne more zagotoviti, da bo dokaz ene stranke prevladal nad dokazom druge stranke.

Profimedia

Menimo pa, da je zahteva zakonodaje, po kateri mora potrošnik v primeru spora o napaki priložiti mnenje sodnega izvedenca, kar je običajno znaten, velikokrat pa tudi nesorazmeren strošek, medtem ko prodajalcu ni naložena enaka obveznost, ampak lahko nasprotna dejstva dokazuje sam, nesorazmerna in neupravičeno bremeni potrošnika. Takšna ureditev je po našem mnenju tudi v nasprotju z načelom varstva potrošnika kot šibkejše stranke v pogodbenem razmerju, saj ga postavlja v izrazito slabši položaj v primerjavi s prodajalcem. Na pristojno ministrstvo smo zato že naslovili predlog za spremembo te zakonodajne določbe.«

Gospa je plačala skoraj 700 evrov za zavese, »ki se ne mečkajo«, zdaj pa visijo z oken kot palačinka z ostrimi robovi. Ker ji prodajalec ne prizna reklamacije, ima samo eno možnost – da plača sodnega izvedenca, najame odvetnika in toži.

Pojasnjujejo, da so neprofitna organizacija, ki se financira s članarinami in posamičnimi projekti (zato je tudi neodvisna), pravno pomoč lahko nudijo samo članom, veliko informacij pa je tudi odprtih za vse. Ker je Zveza potrošnikov ugledna organizacija s številnimi strokovnimi sodelavci, bi bilo pametno, ko bi ji država (prek ministrstva za pravosodje) zagotovila sredstva za pravno zastopanje vseh potrošnikov, članov in nečlanov, če pride do sporov, kot je ta z zavesami, ki jih je treba likati, čeprav se ne mečkajo. Če sem prav razumela, je pred 15 leti do takšnega dogovora že skoraj prišlo, pogodba pa potem ni bila podpisana. Zakaj? Sicer pa zveza ponuja več članskih paketov, letna članarina z nekaj izbranimi storitvami je 87 evrov. Veliko, malo? Kakor za koga.

»Neodvisne inšpektorice«

Ne bom vas dolgočasila s pogovori in dopisovanji (vse imam seveda skrbno spravljeno), od Lesnine pa vsekakor nisem dobila odgovora na osnovno vprašanje: kako vendar se lahko zavese, ki jih prodajajo kot nemečkljive, sploh zmečkajo? Mar ni tekstila, ki se ne mečka, pravzaprav prepovedano likati, razen šivov, ki se gubajo? Pri Lesnini trmarijo, da se pri pravilnem rokovanju (30 stopinj, najnižji obrati ožemanja, takojšnje obešanje) zavese ne mečkajo. Pa se.

Fotografije zaves, ki sem jih dobila od lastnice in od Lesnine, sem pokazala nekaj ženskam (tudi inšpektorica je bila vmes) in vse so rekle, da so katastrofa, ki pokvari videz stanovanja. Ker sem iz tiste generacije, ki se je morala sama znajti, sem se naučila šivati, tudi zaves sem kar precej sešila, in lahko povem vodji oddelka v trgovini, ki je zavrnil reklamacijo, da gre očitno za dve napaki: blago je napačno in zavese niso skrbno sešite, saj se poleg ostrih robov za povrh še prečno gubajo. Dobila sem povabilo, naj pridem tja, pa mi bodo »z veseljem predstavili, kako ni možno, da bi bile zavese po desetih minutah, ko dajo zlikane v škatlo, že zmečkane«. Hvala, ne bom prišla. Je čisto vseeno, ali gre za deset minut ali za en mesec – dotične zavese namreč tako dolgo visijo na oknih in čakajo, da jih bo lastna teža zravnala, pa jih ne.