Shutterstock (montaža)

Natanko pred tremi leti smo pisali, da sežigalnice niso (več) naložba v zeleno prihodnost, da v Ljubljani, kjer naj bi stala ena izmed dveh novih sežigalnic, zaradi onesnaženega zraka umre sto ljudi na leto. Dvakrat več od državnega povprečja. Trboveljska cementarna in Anhovo nas nista nič naučila, ljubljansko sežigalnico predstavljajo že kot dejstvo – čeprav zdravniki kričijo, da je to v slabo prevetreni kotlini v zavetrju Alp uboj. A smeti je treba sežgati in izkoristiti toploto. Ljubljana smeti ima, v njen regionalni center jih dovažajo iz 46 občin, odjemalce toplotne energije pa tudi. O drugi, primernejši lokaciji se očitno nihče noče pogovarjati. Reši se, kdor se more.

Zgodbe

Sežigalnice ne smejo biti naša prihodnost

»Imejte v mislih življenja! Koliko smrti lahko preprečimo?«

V času, ko se Ljubljana med 761 mesti uvršča na sramotno 709. mesto po kakovosti zraka, bomo njene prebivalce še malo »nagradili« in jim podkurili s smetmi. Mar res ni druge, meteorološko primernejše lokacije za tovrsten objekt, so med drugim spraševali na 12. srečanju o kemijski varnosti (organizirala ga je Sekcija za klinično toksikologijo Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana), na katerem so različni strokovnjaki razpravljali o okoljskih in zdravstvenih tveganjih sežiganja odpadkov. Predstavljali so znanstveno podprte dokaze, rezultate različnih študij o vplivu onesnaženega zraka na naše zdravje – povečanje tveganja za srčno-žilne bolezni, za razvojne nepravilnosti pri otrocih, obolenja dihal, za zmanjšanje plodnosti, število smrtnih primerov ...

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 48, 2. december 2025.

revija Jana