Profimedia

Rubriko ustvarja: Matic Vidic, logoterapevt in diakon

V decembru je bilo poglavitno vprašanje, kot sem vam že nakazal v prejšnjem dnevniku, kako boste praznovali praznike. Zakaj je to tako zelo pomembno? Pred časom me je prosila za pomoč izseljenka, ki živi čez lužo in je potarnala nad anksioznostjo. Psihiater ji je diagnosticiral generalizirano anksioznost. To pomeni, da jo je vsega strah.

Osebna rast

Logoterapevt: Pot do miru je tlakovana s pogumom

Vendar kako živeti z anksioznostjo? Težko. Anksioznost ali pretiran strah je nekaj, kar jemlje moči, kar nas naredi občutljive in zavira naše življenje. Vsako pot naredi težko in včasih je slednja celo neosvojljiva. Pri razumevanju anksioznosti je treba vedeti, da gre na eni strani za pretirane slabe izkušnje, zaradi katerih možgani upravičeno sklepajo, da se bodo te slabe izkušnje ponovile, in na drugi strani za pomanjkanje zaupanja v ugodnejši razplet.

Šimen Zupančič

Ko sem razmišljal, kaj bi bil lahko razlog, sem pred očmi zagledal drevo. Ljudje, ki zapustijo svojo kulturo, se na neki način izkoreninijo. Drugje sicer poženejo korenine, vendar so mnogo manj razvejane in močne. V primeru slabotnejših korenin smo upravičeno zaskrbljeni za vsak veter, ki lahko ogrozi drevo, da pade. Tako sem pri gospe diagnosticiral pomanjkanje korenin. Ko sem jo vprašal o praznovanju praznikov, je najprej povedala, da imajo nekoliko manj praznikov kot pri nas v Sloveniji, in še praznovanja slednjih so kulturno različna. Že dolgo je tega, da bi praznovali, kot je to počela kot otrok.

Prazniki so pomembni in imajo močno simboliko. Pravi prazniki, kot sta božič ali novo leto, povežejo družino za isto mizo in imajo poseben vonj. Vsak praznik ima svoj vonj. Zato pa je pomembna hrana, ki ta vonj ustvari, in prav vonj je tisti, ki pomaga ljudem priklicati spomine.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 52, 30. december 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana