Kolman

Mladoporočenca nista običajen par. Njuno osebno življenje je javnosti neznano, izzivi, s katerimi se srečujeta, pa za večino nepredstavljivi. »Če si predsednik vlade, je težko najti nekoga, ki mu lahko zaupaš. Ko sem spoznal Tino, sem občutil neizmerno olajšanje. Kot da sem končno našel človeka, ki mu lahko izlijem svojo dušo – in na to sem moral dolgo čakati,« je iskren Robert Golob, ki nam je skupaj s soprogo odprl vrata v svojo zasebnost.

Prvi pogovor z zakoncema Golob

Sestali smo se v pisarni s prekrasnim razgledom, ta se je pred očmi razlival kot živa razglednica – od mestnega vrveža do slikovitih obrisov gora v daljavi. Trden stisk rok in prodoren pogled v oči mi je dal vedeti, da sem tokrat tudi sama opazovana. Pa me to ni navdalo z nelagodjem. Nasprotno, želela sem spoznati njuno drugo plat in videti vse tisto, kar je ljudem, ki jima niso blizu, neznano. Sem imela srečo? Morda.

Dogovorili smo se, da bomo politično dogajanje pustili pred vrati. Predme sta sedla kot mož in žena ter dovolila, da spoznam njun notranji, nežnejši svet. Sprva je bilo mogoče zaznati kanček zadrege, a ko smo se sprostili in je prostor napolnilo naše kramljanje, sta spustila zidove, s katerimi sta bila obdana. Na nasprotni strani mize je predsednik vlade zrl vame kot moški, ki ljubi in je ljubljen. Pokončen, a hkrati globoko prisoten človek, čigar oči napolni toplina vsakič, ko govori o svoji soprogi. Pa gospa Golob? Daleč od ženske, ki jo slikajo spletni zidovi. Prisrčna, mila in strastna, kadar govori o temah, ki ji veliko pomenijo. In preprosta – hitro predlaga, naj opustimo uradni ton in jo imenujemo samo Tina.

Robert Balen

Blagor državi s srečnim premierjem?

Roberta Goloba smo lahko na poročni dan uzrli v povsem drugačni, manj uradni luči. Najbrž se boste tudi vi strinjali, da ga tako srečnega še nismo videli. Se to odraža tudi na drugih področjih? »Lahko potrdim, da nisem bil srečen le tisti dan – ta lepi in posebni občutek me še vedno drži. Saj veste, čustva pomembno vplivajo ne le na naše razpoloženje, temveč tudi na naše vedenje. Srečen človek prinaša nekaj dobrega tudi v svojo okolico in verjamem, da se moja sreča na neki način širi tudi širše, ne ostaja le pri meni,« se nasmehne premier. S tem se strinja tudi Tina in doda, da jima adrenalin zaradi prijetnih občutkov daje energijo in še večji zagon.

Spomini na poroko

Med pogovorom o poroki se vzdušje v pisarni opazno spremeni. Rada se spominjata tega dne. »Vedno sem si predstavljala, da bo poroka en sam živčen zalogaj – da bom nevesta, polna skrbi in priprav, povsem napeta in nervozna. A bilo je povsem drugače, res čudovito. Najbolj se spomnim večera pred poroko, ko sem ležala sama v postelji in razmišljala: Jutri bo vsega konec,« se smeji gospa Golob, ki je noč preživela ločeno od bodočega soproga, držala sta se namreč tradicije in v vili Tartini spala vsak v svoji sobi.

Zaročila sta se sicer že preteklo leto, a se potem nekaj časa nista posvečala mislim na poroko. »Prav zato mi je bilo lažje, saj to ni bila poroka, ki bi jo načrtovala dve leti vnaprej – čas sva močno skrajšala. Vse je potekalo hitro, brez zapletov in kompliciranja, tako da je bilo vse res prijetno in sproščeno,« pokima Tina, premier pa jo prikupno pogleda izpod čela in dopolni, da je bilo malce napetosti vendarle čutiti.

»Ampak to je bilo povsem naravno, saj je bila Tina idejna vodja dogodka, in velika perfekcionistka, kot je, je poskrbela za vsak detajl. Sem pa opazil, da je vsa napetost v trenutku izpuhtela, ko je pred nas stopila skupaj z očetom. Od tistega trenutka naprej je bila samo še nevesta – sproščena, nasmejana, prisotna. Živčnost je izginila dobesedno v eni sami sekundi.«

Čustva so se po poroki okrepila

Kaj jima sicer osebno pomeni poroka? Premier preseneti z iskrenim priznanjem, da je bil zelo presenečen nad valom sreče in adrenalina. »Verjamem, da poroka pomeni več, kot si želimo priznati, in tudi zdaj lahko temu popolnoma verodostojno pritrdim. Poroka je spremenila moj pogled na zvezo: zdaj jo čutim kot bistveno trdnejšo, čustva pa so se še okrepila. To me navdaja z notranjim mirom – občutkom, da sem točno tam, kjer želim biti. Res sem srečen, da sem to doživel tako intenzivno. To je ljubezen v njenem najbolj mirnem, zrelem smislu – notranji mir in globoko zadovoljstvo, ki sta se izrazito pojavila prav po poroki.«

Pa gospa Golob? »Se popolnoma strinjam,« doda Tina, ki sicer pripada generaciji, ki poroki pogosto ne pripisuje veliko teže. Zelo je vesela, da sta naredila ta korak. »Ko sva se lani zaročila, sem začela vse bolj razmišljati, da si pravzaprav želim doživeti to izkušnjo – biti nevesta, biti žena. V prvi vrsti pa sem si želela, da skupaj z najinimi bližnjimi proslavimo najino ljubezen. Največ mi je pomenilo, da so z nama vsi, ki jih imava rada: obe mami, moj ati, babi ...«

Posnetek zaslona/Instagram Robert Golob

130 ljudi iz srca prepevalo Dan ljubezni

Ko Tina govori o poročnem obredu, se njen obraz razcveti v radosten nasmeh, besede pa se iz nje izlijejo kot žuboreč potok slikovitih spominov, ki ji, kot vidim, veliko pomenijo. »Ob pesmi Sreča na vrvici se je po pisti sprehodil moj dveletni nečak in nama prinesel prstane. To je bil zelo prisrčen trenutek, hkrati pa spomin na mojega pokojnega kužka Masha. Želela sva, da bi bil obred za vse prijeten in sproščen, zato sva glasbo izbrala tako, da bi ustvarila pravo vzdušje. Poudarek je bil na slovenski glasbi in pričarala je fantastično ozračje. K Robertu sem prikorakala ob prekrasni pesmi Prisluhni mi Darje Švajger, posebno presenečenje pa je pripravil Miran Rudan, ki je zapel pesem Na nebo. V najlepšem spominu mi bo ostal trenutek, ko smo vsi skupaj naredili špalir in je 130 ljudi iz srca prepevalo Dan ljubezni.« Nad učinkom glasbe je bil navdušen tudi premier, ki pravi, da je glasba vse svate še bolj povezala.

Kolman

Ker je to njun prvi skupni pogovor, nas seveda zanimalo, kako se je začela njuna ljubezenska zgodba. Z nasmehom se spomnita prve večerje in razkrijeta, da ima pravzaprav njuna zgodba nekoliko manj običajen začetek. Zakonca Golob sta se spoznala pred tremi leti preko Tinine sestre Urške, ki je premierjeva tesna sodelavka in velika zaupnica. Tina opisuje, da je ob prvem srečanju občutila mešanico treme in vzhičenosti. Iskrica je med njima preskočila pozneje, ko sta med pogovori spoznala, da si delita pogled na svet in globoko hrepenenje, da bi ga spremenila na bolje.

»Povezala naju je želja po uresničevanju skupnih poslanstev. Ob njem sem začutila, da sem lahko boljša verzija sebe,« pokima Tina in nadaljuje, da sta se spoznala v obdobju, ko se je vsak od njiju ukvarjal s svojimi stiskami. Ona zaradi smrti v družini, on pa zaradi razveze. »Za sabo sem imel zelo burno obdobje: ločitev in veliko stvari, ki jih takrat nisem z nikomer delil, saj sem jih predeloval sam. Kot predsednik vlade je še posebej težko najti nekoga, ki mu lahko zaupaš. Ko sem spoznal osebo z enakimi vrednotami in družino, ki sem ji že prej zaupal, sem občutil neizmerno olajšanje. Kot da sem končno našel človeka, ki mu lahko izlijem svojo dušo – in na to sem moral dolgo čakati,« je iskren.

Facebook/Tina Gaber in Robert Golob

Vsa družina se veseli njune sreče

Kako pa sta njuno zvezo sprejeli družini? Da so vsi zelo veseli, ker sta se našla, povesta. »Moja mama je bila najsrečnejša na svetu. Brez heca! Dobro pozna moje življenje in najino zvezo ne le da podpira, ampak je bila iskreno srečna za oba. Vem tudi, da se s Tino zelo dobro razumeta,« se premier s toplino zazre v soprogo. Hip zatem ga povsem preplavijo spomini na družinske člane, ki so na poročnem slavju uživali s srcem in dušo. »Naša več kot 80-letna mama že dolgo ni plesala, ampak na poroki je z nama plesala skoraj vso noč! Moja sestra je bila priča, vsi trije otroci pa so se tudi zelo zabavali!« Tina ga ob tem nežno prekine in pove, da je bilo zanjo nekaj najlepšega, ko je plesal s svojo že odraslo hčerko. Navdušil jo je tudi soprogov drugorojenec, ki je med obredom ob pesmi Na nebo skupaj z njima navdušeno zaplesal pred matičarjem. »Markus je največja legenda! On je deček z downovim sindromom in tako srčno bitje, da ga nemudoma vzljubiš! Če bi zdaj prišel, bi vas objemal, pa vam povedal, da vas ima zelo rad,« se razneži in mi zaupa, da se odlično razume tudi z najmlajšim, s katerim so nekaj časa skupaj živeli. »Pa tudi moji domači imajo radi Roberta.« No, za mamo že vemo, se nasmehnem, saj ni dolgo tega, kar sva imeli intervju. »Ja, pa ati tudi,« hitro poudari Tina.

Preizkušnje premagujeta z zaupanjem

Kjerkoli se pojavita, sta v središču pozornosti in se dviga prah. Skozi kaj vse sta morala iti, da danes tu sedita kot mož in žena? »Imava srečo, da sva oba zelo odporna na osebne napade nase, veliko bolj občutljiva pa sva, ko se krivica dogaja partnerju. Prav v tem sva si podobna, kar je dobro, saj se dopolnjujeva. Nikoli ni bilo trenutka, da bi podvomila drug o drugem – imava veliko zaupanje drug do drugega. Če Robert o meni prebere kaj slabega, ve, da tega nisem rekla ali naredila. Res je lažje, ko imaš ob sebi ljudi, ki ti zaupajo. Mene na primer v treh letih še nikoli niso starši ali prijatelji poklicali in vprašali, ali je res, kar pišejo, ker pač vedo, kakšna sem. To me vedno znova gane – ljudje, ki me res poznajo, o meni nikoli ne podvomijo. Ogromno mi pomenijo in so moja največja opora.«

Ključno pri tem, da je danes njuno razmerje trdno, je prav zaupanje, ki sta ga gradila od samega začetka. »Tako močno vez sva ustvarila, da poznejši napadi, ko je postalo javno, da sva par, niso mogli ogroziti najine zveze; lahko so prizadeli posameznika, ne pa odnosa. Imela sva srečo, da nisva takoj stopila v javnost. Najprej sva zgradila trdno zaupanje, šele nato sva razkrila svojo zvezo,« razloži sogovornica.

Primož Lavre

Ljubezen spremeni življenje

In kako sta drug drugemu spremenila življenje? »Vsak, ki pozna Tino, ve, kakšna dobra duša je. Živeti z nekom, ki vedno najprej poskrbi za druge in šele nato misli nase, te preprosto spremeni, te dobrote se nalezeš. Kljub temu da je časa in energije pogosto malo, se mi zdaj odpirajo čisto novi svetovi, kjer lahko pomagam sočloveku. To je njena zasluga. Do­besedno me je odprla za to razmišljanje: 'Premisli o tem, kar delaš – komu konkretno pomagaš?' Njena dobrosrčnost je nekaj, kar ljudje, ki je ne poznajo od blizu, pogosto prezrejo, jaz pa jo doživljam v polnosti.«

Čas zase

Ko ju pobaram o romantiki, mimogrede izvem, da je predsednik vlade navdušen nad rockom in da romantično naklonjenost izraža nekoliko drugače, globlje, bolj z gestami, besedami in mislimi. »Vsak ima o tem klišejsko predstavo, ampak romantika so tudi posebni trenutki z višjim smislom. Robert zna te trenutke najti, se ob njih ustaviti in jih resnično doživeti, in to mi je neizmerno lepo,« razloži gospa Golob.

In kaj počneta, kadar imata več časa zase? »Če zunaj dežuje, ostaneva doma in rada skupaj pogledava kakšen dober film. Če pa je lepo vreme, skoraj vedno skočiva na izlet – najraje v naravo, še posebej na morje,« razložita, ob čemer postanem radovedna, kakšni so izleti, če imaš ob sebi varnostno službo. Ne nazadnje nikoli nista povsem sama. »Pravzaprav varnostniki niso moteči, zelo so diskretni, tako da sem se navadila,« pokima Tina, premier pa prizna, da ga je vse to na začetku nekoliko skrbelo, a kot kaže, brez potrebe. Povesta, da imata trenutkov nežnosti v javnosti resda manj kot drugi pari, a tako pač je.

Pogosto ljudje tudi pristopijo k njima, vedno so prijazni, spoštljivi, zato te stike opisujeta kot zelo prijetno izkušnjo. Kaj pa druga stran, ki je bolj izrazita na spletu? »Mislite zlobne komentarje? Žal je sovražnega govora na spletu čedalje več, ogromno pa je tudi namernih zrežiranih političnih napadov, ki največkrat temeljijo na popolnih izmišljotinah,« pove predsednik vlade.

Facebook Robert Golob

Glas žensk je pomemben

Gospa Golob ni ženska, ki bi bila tiho in »za štedilnikom«. Je prav ta njena neposrednost ena od isker v njunem odnosu, ju pobaram. »No, tudi jaz znam dobro kuhati!« se zasmeje premier in nadaljuje: »Tina je zelo iskrena in hitro pove, če jo kaj moti. V resnici je to prav osvobajajoče – imeti odnos, v katerem lahko odkrito izraziš svoje misli in je to sprejeto kot nekaj povsem normalnega. Tudi sicer si ne bi želel živeti kot v srednjem veku, ko partnerke niso smele govoriti o tem, v kar verjamejo.«

Sodbe in laži

Čeprav je bil naš namen, da ostanemo v okvirih zasebnosti, omenim sodbe, ki jih sprožajo dobronamerne geste, kot je denimo plišasti medvedek, ki sta ga odnesla na papeževo inavguracijo na željo deklice, obolele za rakom, in posvetitev kapelice na Brezjah. Zakonca na odzive, ki se razplamtijo ob vsaki Tinini potezi, sicer gledata z distanco. »Vodi naju predvsem želja pomagati. Vedno se pa najde kdo, ki v življenju ni pomagal nikomur in vse presoja skozi svoje oči. Takšni odzivi povedo več o njih samih kot o naju. Namenoma jih ne bom imenoval, saj ni vredno,« je jasen premier.

Kaj pa vest, da je Tina prek slovenskih ambasadorjev v tujini iskala kontakt s soprogami nekaterih svetovnih voditeljev, da bi posnele mirovno videosporočilo glede vojne v Gazi? Sporočilo naj bi poslala z vladnega strežnika in elektronskega naslova. »Glede na vse nepredstavljive grozote iz Gaze, ki jih vsakodnevno spremljamo že skoraj dve leti, se nenehno počutim dolžno ukrepati in zato sem tudi spisala pismo svojim kolegicam. Ne bi mogla živeti sama s sabo, če ne bi naredila vsaj tega. To se mi zdi minimum, s katerim bi se morala izraziti vsaka partnerica politika,« pove Tina, predsednik vlade pa poudari, da so očitki na soprogin račun privlečeni za lase.

»Dobesedno so si izmislili del o poštnem predalu in trdili, da je Tina pošiljala pismo. V resnici se trudimo vsi – celotna vlada, da zaustavimo zločine in pokole nedolžnih v Gazi. Ena od takih pobud je bila tudi ta, da sem sam pisal svetovnim voditeljem, svojemu pismu pa sem priložil tudi njeno pismo njihovim partnerkam. Torej sva pisala skupaj, vsak na svoj način: jaz v funkciji premierja, ona pa kot partnerica,« razloži premier. »To ni bila zloraba, še najmanj njena, temveč povsem ustaljena diplomatska praksa. Do omenjenega elektronskega naslova sploh nimava dostopa, ne uporablja se za pošiljanje pošte, temveč služi le za prejemanje odzivov.«

Moja največja želja je, da bi bil še dolgo ob meni

Naš skupni čas se izteka in na koncu me zanima, kakšna je njuna največja želja za prihodnost. »Zagotovo zdravje,« je jedrnat premier. Tina pa: »Da bova čim dlje skupaj. Zdravje pogosto jemljemo za samoumevno, dokler ga imamo, a ko ga ni več, težko še kaj storimo. Pri vsem stresu, ki ga doživljava, sva še toliko bolj izpostavljena tveganju, zato se trudiva ohranjati dobro zdravje, kondicijo in se prebiti skozi vse izzive, ki naju še čakajo, da bova nekoč dočakala mirnejše obdobje. Če imaš partnerja, ki je 20 let starejši, si želiš, da bi ti bil dan čas. Zato mu tudi večkrat rečem, naj se ne sekira za stvari, ki niso pomembne, ker mora imeti lepe, čiste žile, da bo čim dlje ob meni.« Simpatičen opis nas spravi v smeh, in ko povprašam, ali lahko to tudi zapišem, premier sproščeno odvrne, da »komot«.

Ko končamo s snemanjem, se nagajivo zazrem v gospo Golob in namignem, da imam še eno vprašanje. »Saj vidim v vaših očeh, glede dojenčka, kajne?« se zasmeji. »Res je,« se nasmehnem v pričakovanju. »Takole bova rekla: bomo videli, kaj bo prinesel čas.«

Celotna zgodba je na voljo samo v reviji Jana,  št. 38, 23. september 2025.

revija Jana