Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Orientalski sršen z značilno rdečerjavo barvo telesa in širokim rumenim pasom na zadku je letos v slovenski Istri še številčnejši kot lani! Predvsem v Mestni občini Koper, kjer po prijavi občanov brezplačno odstranjujejo njegova gnezda v urbanih območjih občine. Aleš Bozovičar iz Čebelarske zveze Slovenije pravi, da ga je treba s sistemskimi ukrepi ustaviti, preden se bo razširil. 

»Letošnja opažanja kažejo, da je orientalski sršen (Vespa orientalis) na območju slovenske Istre še številčnejši in opaznejši kot v enakem obdobju lani. Največ opažanj je v Mestni občini Koper, zlasti v starem mestnem jedru ter nekaterih okoliških vaseh in naseljih. Orientalskega sršena smo na Primorskem posamezno zaznavali že od leta 2019, prva gnezda pa so bila v večjem številu potrjena lani. V samo približno enem mesecu je bilo tedaj na območju Obalno-kraške regije potrjenih in uničenih več kot 30 gnezd. Največ jih je bilo v starem mestnem jedru Kopra in v vasi Plavje, posamezna pa tudi drugod na Obali in v njenem zaledju, eno tudi v občini Komen,« pove Aleš Bozovičar, diplomirani inženir zootehnike, vodja opazovalno-napovedovalne službe pri Čebelarski zvezi Slovenije in ekološki čebelar. Ker se na ČZS intenzivneje posvečajo nevarnostim, ki jih za čebele in druge opraševalce pomenijo tujerodne vrste sršenov, sta se s sodelavcem udeležila usposabljanj tudi o rumenonogem azijskem sršenu (Vespa velutina) v Italiji in Španiji.

Osebni arhiv

Vaše opazovanje je dragoceno

 Med nedavnim terenskim pregledom koprskega starega mestnega jedra je hitro opazil aktivne delavke orientalskega sršena. »Najdejavnejše so bile v bližini virov hrane, denimo na trtah in sadnem drevju. Hitreje sem jih opazil tudi v bližini vodnih virov. V kratkem času sem našel in potrdil dve gnezdi. Gnezdo je sicer pogosto skrito globoko v zidu, pod strešniki, v ostrešju ali drugi votlini. Prisotnost gnezda ugotavljamo predvsem po stalnem prometu sršenov skozi ozko odprtino. Če je vhod dobro viden, lahko opazimo tudi sršenje stražarke, ki ga varujejo. Glede na število opaženih osebkov in številne primerne razpoke v starih in zapuščenih stavbah ocenjujem, da bo odkrivanje vseh gnezd pri nas zelo zahtevno. Zato je sodelovanje prebivalcev izredno pomembno, saj lahko stalno priletavanje sršenov na isto mesto opazijo prej kot terenska ekipa ob enkratnem pregledu.«

Zakaj prav Koper? 

»Koper ima toplo sredozemsko podnebje, gosto pozidavo, veliko starejših objektov z razpokami in votlimi prostori v stenah ter veliko razpoložljivih virov hrane in vode. Možna je povezava s transportnimi potmi. Oplojena matica se lahko skrije v vozilo, zabojnik, les, gradbeni material ali drugo blago in tako prepotuje velike razdalje. Podoben možni način vnosa je bil opisan na območju Trsta. Vendar brez genetskih raziskav oziroma drugih dokazov ne moremo z gotovostjo trditi, ali je bila koprska populacija vnesena neposredno s transportom, ali se je razširila po naravni poti iz bližnje Italije, ali gre za kombinacijo obojega. Pomembno je predvsem, da je vrsta po prihodu pri nas očitno našla zelo ugodne razmere za razmnoževanje.«

Vroča poletja ga bodo razširila

Orientalski sršen je toploljubna vrsta, značilna predvsem za Sredozemlje, severno Afriko in zahodno Azijo. »Dolga, vroča poletja in mile zime mu praviloma omogočajo ugodnejše razmere za razvoj gnezd, daljše obdobje aktivnosti in uspešnejše prezimovanje oplojenih matic. Vročina mu na splošno ne škodi tako kot nekaterim vrstam, prilagojenim hladnejšemu okolju. V mestih pogosto najde dovolj vode, sladkih virov, odpadkov, zrelega sadja, drugih žuželk in primernih zavetij za gnezdenje. Vendar pa eno samo vroče poletje še ni dokaz neposrednega vzroka za povečanje populacije. Na število sršenov pri nas vplivajo tudi uspešnost prezimitve matic, razpoložljivost hrane, število lanskih gnezd, pravočasnost njihovega odstranjevanja in morebitni novi vnosi s transportom. Dolgoročno pa segrevanje podnebja povečuje območje, ki je za orientalskega sršena podnebno primerno. Če bodo v Sloveniji poletja daljša in zime milejše, je velika verjetnost, da ga bo pri nas čedalje več ter se bo postopoma širil tudi izven Obale. Najprej lahko pričakujemo širjenje po slovenski Istri, Krasu, Vipavski dolini in Goriškem. Po prometnih poteh pa so možni tudi posamezni prenosi v notranjost države. Ali se bo vrsta tam trajno ustalila, bo odvisno predvsem od zimskih temperatur, možnosti prezimovanja matic in razpoložljivosti hrane.«

Shutterstock

Nevarnost za čebele

Čebelji panj je za tega plenilca žuželk lahko dostopen vir hrane. »Pred vhodom v čebelji panj lovi pašne čebele, jih ubije in njihove beljakovinsko bogate dele odnese ličinkam v gnezdo. Lahko poskuša vstopiti v panj. Stalna prisotnost sršenov pred panjem povzroča čebelam močan stres. Zato zmanjšajo ali povsem prekinejo izletavanje, v panj pa prinesejo manj nektarja, cvetnega prahu in vode. Čebelja družina posledično slabi in si težje pripravi zaloge za zimo. Trenutno pri čebelah še ne opažamo večje neposredne škode, saj orientalski sršen še ne nastopa tako številčno. Ob našem neukrepanju pa se lahko to hitro spremeni. Dober pokazatelj je prizor, ki ga trenutno lahko opazujemo v središču Kopra. Tam sem našel pobegli čebelji roj, ki se je uspešno naselil v razpoki v zidu ene izmed hiš. Sršeni letajo pred vhodom, čakajo na čebele in jih poskušajo ujeti. Čebele so zato na vhodu v gnezdo skoraj povsem obmirovale, zelo malo izletavajo in se skupinsko branijo, ko sršeni pridejo po novo žrtev.«

Previdno v bližini gnezd! 

Kdaj je lahko nevaren človeku? »Daleč od gnezda orientalski sršen praviloma ni izrazito napadalen do človeka. Nevaren postane predvsem v neposredni bližini gnezda, če se počuti ogroženega ali če človek posega v vhod oziroma poskuša gnezdo odstraniti. Takrat lahko napade več osebkov hkrati. Posebej ogroženi so ljudje z alergijo na pike kožekrilcev. Nevarni so tudi številni piki, pik v usta ali žrelo ter primeri, ko človek med umikanjem pred sršeni pade z lestve ali strehe.«

Ustavimo ga, preden bo prepozno! 

V Sloveniji so nujni takojšnji ukrepi proti orientalskemu sršenu. »Najprej potrebujemo jasno določenega državnega koordinatorja ter enoten sistem prijavljanja, preverjanja in odstranjevanja gnezd. Sedanja ureditev je preveč odvisna od pripravljenosti posamezne občine, gasilcev ali drugih lokalnih izvajalcev. Tujerodna vrsta se ne ustavi na občinski meji, zato mora biti odziv usklajen na državni ravni. Vzpostaviti bi morali državni sistem zgodnjega odkrivanja in hitrega odziva, enotno evidenco opažanj ter potrjenih in odstranjenih gnezd, mrežo usposobljenih ekip z ustrezno zaščitno opremo in jasno financiranje odstranjevanja.

Pomembni so ciljno spremljanje na Obali, Krasu, ob prometnih poteh, v pristaniščih in večjih logističnih središčih, usposabljanje čebelarjev, gasilcev, izvajalcev zatiranja škodljivcev in občinskih služb ter strokovno obveščanje javnosti in navodila za pravilno razlikovanje vrst. Pomembne so tudi raziskave izvora populacije, njene razširjenosti in učinkovitosti različnih metod obvladovanja. Ključno je zgodnje odstranjevanje gnezd, še preden začnejo nastajati nove matice. Če vsako neodkrito gnezdo ob koncu sezone proizvede nove oplojene matice, je lahko naslednje leto novih gnezd bistveno več. Ko se vrsta razširi na veliko območje, popolna odstranitev praviloma ni več realna, ukrepi pa postanejo trajni, dražji in manj učinkoviti. Zato imamo največ možnosti prav zdaj, ko je njena razširjenost še razmeroma omejena.«

Gnezd ne odstranjujte sami! 

Mestna občina Koper je organizirala brezplačno odstranjevanje potrjenih gnezd. Ukrep izvajajo v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije in usposobljenim izvajalcem. »Občani lahko domnevno gnezdo prijavijo na elektronski naslov obcina@koper.si ali na telefonsko številko 05 600 97 17 v času uradnih ur občinske uprave. Prijava naj vsebuje kontaktne podatke prijavitelja, točen naslov oziroma lokacijo, opis mesta, in če je mogoče, dobro fotografijo ali videoposnetek sršenov. Po prejemu prijave strokovno usposobljena oseba preveri, ali res gre za orientalskega sršena, nato pa se organizira varna odstranitev gnezda. Ljudje naj gnezd nikar ne odstranjujejo sami in naj ne zapirajo vhodne odprtine. Sršeni namreč lahko poiščejo drugo pot, tudi v notranjost objekta, ali ob posegu množično branijo gnezdo. Številka 112 ni namenjena običajnim prijavam gnezd. Pokličemo jo samo ob neposredni ogroženosti življenja ali zdravja.«

Se bo v Sloveniji pojavil rumenonogi azijski sršen?

»Pojav rumenonogega azijskega sršena (Vespa velutina) v Sloveniji je realno tveganje. Vrsta se po Evropi hitro širi, potrjena je v številnih zahodno- in srednjeevropskih državah ter tudi v Italiji. Posamezne najdbe so bile potrjene že v Avstriji, na Madžarskem in Slovaškem. V Sloveniji rumenonogi azijski sršen trenutno še ni bil potrjen, vendar moramo biti že zdaj pozorni na njegov morebitni prihod in dejavno spremljati stanje v naravi. V ta namen smo že lani čebelarjem brezplačno razdelili več opazovalnih vab.

Letos smo vsem čebelarskim društvom v Sloveniji razdelili posebne selektivne pasti, da lahko redno, najmanj enkrat dnevno, nadzorujemo in preverjamo, ali se je vanje ujel sumljiv osebek. Rumenonogi azijski sršen bi bil za Slovenijo zagotovo še večja težava kot orientalski. Gradi zelo številčna gnezda, se hitro širi ter intenzivno pleni medonosne čebele in druge žuželke. Povzroča lahko veliko škodo v vinogradih in sadovnjakih, vpliva na turizem ter zaradi svoje številčnosti predstavlja tveganje za zdravje ljudi. Izkušnje držav, v katerih je že ustaljen, kažejo, da je po njegovi razširitvi obvladovanje zelo zahtevno in drago. Zato na ČZS že izvajamo monitoring in izobraževanja.«

revija Jana