revija Jana, montaža

Natanko pred tremi leti smo pisali, da sežigalnice niso (več) naložba v zeleno prihodnost, da v Ljubljani, kjer naj bi stala ena izmed dveh novih sežigalnic, zaradi onesnaženega zraka umre sto ljudi na leto. Dvakrat več od državnega povprečja. Trboveljska cementarna in Anhovo nas nista nič naučila, ljubljansko sežigalnico predstavljajo že kot dejstvo – čeprav zdravniki kričijo, da je to v slabo prevetreni kotlini v zavetrju Alp uboj. A smeti je treba sežgati in izkoristiti toploto. Ljubljana smeti ima, v njen regionalni center jih dovažajo iz 46 občin, odjemalce toplotne energije pa tudi. O drugi, primernejši lokaciji se očitno nihče noče pogovarjati. Reši se, kdor se more.

Gospodarstvo

Zasavci: Onesnaževanja ne bomo dovolili!

V času, ko se Ljubljana med 761 mesti uvršča na sramotno 709. mesto po kakovosti zraka, bomo njene prebivalce še malo »nagradili« in jim podkurili s smetmi. Mar res ni druge, meteorološko primernejše lokacije za tovrsten objekt, so med drugim spraševali na 12. srečanju o kemijski varnosti (organizirala ga je Sekcija za klinično toksikologijo Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana), na katerem so različni strokovnjaki razpravljali o okoljskih in zdravstvenih tveganjih sežiganja odpadkov. Predstavljali so znanstveno podprte dokaze, rezultate različnih študij o vplivu onesnaženega zraka na naše zdravje – povečanje tveganja za srčno-žilne bolezni, za razvojne nepravilnosti pri otrocih, obolenja dihal, za zmanjšanje plodnosti, število smrtnih primerov ...

Shutterstock (montaža)

Sežigalnica je nujna

 Poskrbeti moramo za lastne smeti, ker se po navedbah mag. Tanje Bolte, generalne direktorice direktorata za okolje ministrstva za okolje, podnebje in energijo, meje za izvoz naših smeti zapirajo. Nove sežigalnice so nujne, ker nimamo dovolj kapacitet za sežig odpadkov, ki jih ne moremo reciklirati. Poleg celjske tako potrebujemo dve novi sežigalnici – za 220.000 ton odpadkov na leto, predvidenih za sežig. In Ljubljana je kljub mnogim argumentom proti očitno že določena kot nova lokacija, saj je pogoj za sežigalnico ta, da se toplota, ki nastane pri sežigu smeti, uporabi.

Turizem

Chalet Sofija: obiskali smo skriti luksuz Svetozarja Raspopovića

Da bodo Ljubljančani za ceno slabšega zraka imeli polnejše denarnice, ker bo ogrevanje cenejše, se komu morda res sliši krasno, a tudi za sežigalnice se v naslednjih letih obeta uvedba emisijskih kuponov. Ti pa, vemo iz prakse, cene energije še nikoli niso ohranili na isti ravni, kaj šele znižali. Izvedeli smo tudi, da v sežigalnicah, ki delujejo kot javna gospodarska služba, ne bomo smeli sežigati uvoženih odpadkov, medtem ko je za zasebne družbe sežig uvoženih odpadkov dovoljen. Sosežigalnic je pri nas pet: Alpacem Anhovo, Novartis Lek Mengeš, Vipap Krško, Lek Lendava in Albaugh TKI Rače. Zakaj torej 220.000 ton smeti ne skurimo že v obstoječih (so)sežigalnicah, je vprašala ena izmed zdravnic, in na to prejela samo odkimavanje, češ, imamo premalo obstoječih kapacitet.

Lahko prenesemo 500 mrtvih? 

»Ali poznate pravljico o gluhem kralju? Zdravniki opozarjamo, strokovni kolegij kliničnega centra je podal mnenje o neprimernosti lokacije za sežigalnico – ne vemo, kaj lahko še naredimo! Zato zdaj govorim o konkretnih smrtih. In ni jih malo! Če lahko prenesemo 500 mrtvih na leto samo zaradi treh onesnaževal (prašni delci PM 2,5, dušikov oksid in ozon) – kateri župan ali županja si lahko reče, jaz s tem lahko živim?« je ogorčena prof. dr. Metoda Dodič Fikfak.

Opozarja, da so evropska mesta v zadnjih 20 letih za 41 odstotkov zmanjšala onesnaženje s prašnimi delci, kar pomeni, da je življenje čedalje dragocenejše. »In bolj ko je tvoje življenje in življenje sočloveka pomembno, bolj boš razmišljal, kako okolje prilagoditi temu, da boš lahko živel dlje. To ni mnenje zdravnikov, to so dejstva!«

Naše dejstvo so pa smeti, pravijo tisti, ki jih skrbi kopičenje smeti pri nas, in opozarjajo na vedno več požarov na naših deponijah. »Tudi jaz ne bi mogla govoriti nič o smrtih, če ne bi vedela ničesar o smeteh. Tako morajo tudi tisti na drugi strani poznati celo zgodbo: smeti in njihove posledice. Zakaj se v razvitem svetu zmanjšujejo koncentracije onesnaževal? Zaradi ljudi! Ker je življenje največja vrednota. Saj ne delaš zakona zaradi zakonodajalca, temveč da bo človeku lažje,« pravi Dodič Fikfak.

Šimen Zupančič

Kdo lahko prepreči to norost? 

Pa saj smo zaščiteni z mejnimi vrednostmi in krasnimi sodobnimi filtri? »Kakšne mejne vrednosti?! Pred nekaj dnevi je ljubljanski župan dejal, da smo v mejah dovoljenih vrednosti. Ampak trenutne mejne vrednosti ubijajo!«

Očitno ni nikogar, ki bi lahko ustavil ambicije nekaterih po sežigalnici. Ne zaležejo še tako jasni argumenti in znanstveni dokazi. Katera institucija lahko prepreči to norost? »Tega ne razumem. Pri tako jasnih podatkih je to zame uboj,« je odločna zdravnica in znanstvenica.

Bo 250-metrski dimnik, ki ga kot ustrezno rešitev navajajo zagovorniki sežigalnice, rešil ljubljanski zrak? Ljubljana se v hladnejših mesecih zaradi temperaturnega obrata spremeni v kotel z meglenim pokrovom. A ta pokrov je včasih tudi višje od 250 metrov, celo na 400 metrih in več. Kakšna je torej verjetnost, da bo dimnik višji od najvišjega pokrova, ne od njegove srednje vrednosti? Če bo dimnik postavljen na srednjo vrednost, se bo v času, ko bo inverzija višja, vse vijugalo navzdol in bo za prebivalce Ljubljane še huje. Viri onesnaženja, ki ne prebijejo vrha temperaturnega obrata, ostajajo ujeti v zračnih plasteh blizu tal.

Pa niso v nevarnosti samo stalni prebivalci Ljubljane, temveč tudi dnevni migranti. »Vsakih 24 ur Ljubljana zaradi onesnaženega zraka izgubi 16 zdravih let življenja! Čist zrak po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije bi Ljubljančanom in dnevnim migrantom vsako leto vrnil skoraj 6.000 zdravih let življenja. To je enako, kot če bi vsakemu tisočemu prebivalcu podaljšali življenje za pet do šest let. To pa ni zanemarljivo, se vam ne zdi?«

Kultura

Slovenske ženske rade obiskujejo knjižne klube

Življenje je samo eno

Že pri kanalu C0 so Dodič Fikfakovo razburjali »argumenti«, češ saj vsa kanalizacija v Ljubljani pušča. »Kaj se naredi, če pušča? Začepi se, kajne?! Ne pa da ustvarimo dodaten vir onesnaževal. Enako je s sežigalnico. Že tako imamo na tisoče kurišč, ki onesnažujejo, in moramo omiliti ta problem, ne pa dodajati novo onesnaževalo.« Tiste, ki ob tem prav sežigalnico navajajo kot rešitev za opuščanje individualnih kurišč, pa je vprašala, ali torej obstaja načrt za, na primer, Janeza Novaka iz JV dela Ljubljane, z določene hišne številke, da se bo priklopil na sežigalnico. Odgovor: ne obstaja.

»Vse to me spominja na Anhovo, ko so mi rekli, pa saj vržemo samo 30 kilogramov živega srebra v Sočo. Ker vse drugo prihaja iz Idrije. Prosim?! Kaj ko bi dodali še malo živega srebra, da nam bo lepše? Kakšna je ta logika?! Imejte v mislih SMRTI! Koliko smrti lahko preprečimo? Okoli 500 smrti lahko preprečimo, če bi bili na ravni mej, ki jih svetuje Svetovna zdravstvena organizacija. Zagotavljam vam, da bo čez 20 let varna meja pomaknjena še nižje! Življenje je vedno pomembnejše.«

Udeleženci srečanja so prisluhnili drug drugemu, tudi zagovorniki sežigalnice so pozorno poslušali – a vseeno gredo proti cilju. Kot pravi Dodič Fikfak, gluhi kralj pač nikogar ne sliši.  

Ogroženi otroci

V Ljubljani vsako leto zaradi onesnaženega zraka prezgodaj umre okoli 270 meščanov, saj mesto spada med sedem odstotkov najbolj onesnaženih v Evropi. To pomeni, da je skoraj vsaka deseta smrt v mestu prezgodnja in povezana z izpostavljenostjo onesnaženemu zraku. Najbolj so ogroženi otroci, ker onesnažen zrak zavira razvoj njihovih možganov in pljuč, otroci v Ljubljani imajo pogosteje astmo kot njihovi vrstniki drugje, hkrati pa onesnažen zrak poslabša učno sposobnost in kognitivni razvoj. 

Profimedia

Prezgodnja menopavza in neplodnost

Izpostavljenost onesnaženemu zraku vpliva tudi na hormonsko neravnovesje in delovanje jajčnikov ter zmanjšano rezervo jajčnih celic, je pojasnila prof. dr. Ksenija Geršak z Ginekološke klinike UKC Ljubljana in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Koncentracija delcev PM 2,5 je povezana z večjim deležem neplodnosti. Bližina gostega prometa in sežiganja odpadkov moti menstruacijski ciklus ter povečuje tveganje za prezgodnjo menopavzo. Prav tako onesnažen zrak (poleg kajenja) povečuje tveganje za nastanek prirojenih razvojnih nepravilnosti. V raziskavi med ženskami od 15 do 39 let, ki so vsaj deset let živele na območju sežiganja odpadkov, so ugotovili povezave z zgodnjo menopavzo. Sežiganje odpadkov je jasno povezano z motnjo reproduktivnega zdravja – zmanjševanja plodnosti.

Čist zrak, manj infarktov

Da nas onesnaženi zrak stalno in vedno bolj ogroža, je povedal tudi prof. dr. Zlatko Fras s Kliničnega oddelka za žilne bolezni Interne klinike UKC Ljubljana. Ključni dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni sta zvišan tlak in onesnažen zrak – predvsem delci PM 2,5 prispevajo k zapletom bolezni srca in ožilja (med drugim višje koncentracije neposredno vplivajo na zmanjšanje zaščitnega holesterola; vplivajo na krvni tlak pri otrocih). »Po dvigih koncentracije delcev PM 2,5 se z zamikom nekaj dni znatno poveča število hospitalizacij zaradi srčnega infarkta. To je ugotovljeno na podatkih iz Slovenije, ki so skladni z ugotovitvami iz tujine. Zanimiv je tudi podatek iz irske raziskave: po prepovedi kajenja v notranjih prostorih se je zgolj v prvem mesecu prepovedi število srčnih infarktov zmanjšalo za 20 odstotkov.«

Zdravje

Kruta resničnost iz ambulant za zdravljenje neplodnosti

Kljub napredku v presajanju, zdravljenju in spremembah življenjskega sloga imajo države srednje in vzhodne Evrope višje stopnje obolevnosti in umrljivosti zaradi srčno-žilnih bolezni. Z izboljšanjem kakovosti zraka in zmanjšanjem toksičnih kemikalij bi lahko bistveno vplivali na pojavnost bolezni srca in ožilja ter izboljšali splošno zdravje prebivalstva. Samo če bi izboljšali zrak, bi lahko v Sloveniji na leto ohranili 7.500 življenj.  

300-metrski dimnik

Arhitekt Matevž Granda je bil jasen: »Nihče si ne želi 300-metrskega dimnika, ki bi dominiral nad mestom ter bo viden po vsej ljubljanski kotlini. Gotovo bi bila to neustrezna prostorska poteza za mesto. Poleg tega je Barje kot predvideno območje gradnje sežigalnice problematično za gradbene posege. Gre za neugoden teren za temeljenje.«

Sa. R.

V ogenj tudi komunalno blato?

V sklopu izvajanja posebnih storitev bodo lahko v sežigalnicah poleg 130.000 ton mešanih komunalnih odpadkov letno dodatno sežgali še 80.000 ton kosovnih in drugih odpadkov, kot je komunalno blato iz čistilnih naprav, skrbi toksikologa dr. Mirana Brvarja. 

Preveč sežigalnic, premalo smeti?

Nevladniki opozarjajo na presežne zmogljivosti za sežig komunalnih odpadkov v Evropi. V Kopenhagnu na Danskem so zgradili tako veliko sežigalnico Amager Bakke (2017), da so morali spremeniti pravilo, ki je sprva onemogočalo kurjenje uvoženih odpadkov. Za ekonomsko učinkovitost sežigalnice so morali začeti uvažati odpadke. Po podatkih portala zerowasteeurope.eu uvažajo celo papir, plastiko in karton – odpadke, ki se dajo reciklirati, torej zažigajo, ker potrebujejo gorivo za delovanje sežigalnice.

revija Jana