Shutterstock

Doc. dr. Danilo Bevk pravi, da je orientalski sršen k nam najverjetneje prišel iz Trsta, kjer gnezdi že več let, naravno pa je razširjen tudi v več državah južne Evrope. Prepoznamo ga po tem, da je rjave barve z rumeno progo čez tretji in četrti člen zadka, rumen je tudi obrazni del glave, noge pa so enotno rjave.

Po velikosti je podoben evropskemu. Vendar pa naj bi bil orientalski sršen agresivnejši kot evropski, njegov pik je bolj boleč, zato bodite previdni pri uživanje hrane in pijače na prostem. Sami ne odstranjujte njegovih gnezd! Nevaren je za čebelo kranjsko sivko in divje opraševalce, zato morebitno njegovo najdbo čim prej sporočite pristojnim.

Prvo gnezdo orientalskega sršena v Sloveniji

"Orientalski sršen je v Slovenijo verjetno prišel iz Trsta, kjer ta vrsta gnezdi od leta 2018. Prvič so ga v Sloveniji dokumentirano opazili septembra leta 2019. Čebelar iz Ankarana ga je takrat odkril pred svojim čebelnjakom, ga ulovil in  predal veterinarki za zdravstveno varstvo čebel. Danes je shranjen v zbirki Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Glede na to, da je bila delavka te vrste najdena septembra in pri lovu, je lahko tudi takrat že gnezdil pri nas. Vendar je težko reči, ali je pri nas stalno prisoten od tedaj. Bilo pa je nekaj opažanj. Prvo gnezdo orientalskega sršena v Sloveniji je na začetku letošnjega avgusta v Kopru našel dr. Robert Brodschneider, raziskovalec z Univerze v Gradcu, in o najdbi tudi takoj poročal," pojasnjuje doc. dr. Danilo Bevk, višji strokovno-raziskovalni sodelavec na Nacionalnem inštitutu za biologijo, kjer se ukvarja predvsem s pestrostjo divjih opraševalcev, njihovim pomenom za kmetijstvo in varstvom. Je tudi predsednik društva Čmrljica, slovenskega društva za varstvo opraševalcev.

Uroš Hočevar

Zlahka ga boste prepoznali

"Orientalski sršen je naravno razširjen v delih južne Evrope, v jugozahodni Aziji, severni Afriki, na Bližnjem vzhodu in v južni Aziji. Od tam se širi na nova območja. Na daljše razdalje se zagotovo širi s človekovo pomočjo kot slepi potnik, na krajše razdalje lahko tudi sam. Pri tem mu pomagajo tudi podnebne spremembe, saj mu ustrezajo višje temperature. Živi v velikih družinah, ki lahko štejejo tudi več tisoč osebkov. Zimo preživijo samo v zadnjem letu izlegle matice, ki pomladi same zasnujejo novo gnezdo. Največkrat je to v tleh, lahko pa tudi v različnih odprtinah, na primer v votlih drevesih ali  zidu. Zaradi značilne obarvanosti je orientalski sršen lahko prepoznaven in ga ni možno zamenjati s katero drugo vrsto sršenov. Je rjav z rumeno progo čez tretji in četrti člen zadka. Rumen je tudi obrazni del glave, noge pa so enotno rjave. Pri evropskem sršenu je oprsje rjavo-črno, prva dva člena zadka sta črna, sicer pa je zadek rumen."

Problemov je več

"Ali je orientalski sršen grožnja naši naravi, čebelam, človeku, je odvisno predvsem od tega, kako močno se bo namnožil pri nas, kar pa je težko napovedati. V Sloveniji mu zaradi velike gostote medonosnih čebel ne bo manjkalo hrane. Večje vprašanje je, koliko in kje mu bo ustrezalo podnebje, a podnebne spremembe mu gredo na roke. Gotovo bo lahko povzročal težave v čebelarstvu, ker intenzivneje lovi čebele kot evropski sršen, čebele pa tudi niso vajene sobivati z njim. Lovi tudi divje opraševalce, kar je z vidika narave in biodiverzitete še večji problem. Nekaj škode lahko povzroči tudi v sadjarstvu in vinogradništvu z obžiranjem sadja. Odrasli sršeni namreč za hrano potrebujejo sladkor, zato se hranijo s sadjem, medičino in medom. Ličinke potrebujejo živalsko hrano, ki jo sršenje delavke dobijo predvsem z lovljenjem žuželk, tudi čebel."

Danilo Bevk

Pik bolj boli, a za zdravega človeka ni nevaren

Za evropskega sršena velja, da ni napadalen do človeka, če ga ne izzivamo. "Orientalski naj bi bil agresivnejši, njegov pik pa bolj boleč. Za zdravega človeka njegov pik sicer ni nevaren, je pa smrtno nevaren za tiste, ki so na pik alergični. Nevarno je lahko tudi večje število pikov. Vsekakor velja previdnost pri uživanju hrane in pijače zunaj ter pri aktivnostih v bližini njihovih gnezd. Najbolj nevarno pa je odstranjevanje gnezd, zato to lahko počne samo ustrezno usposobljena in opremljena oseba."

Kaj storiti? 

"Trenutno lahko posameznik največ stori s tem, da opažanja osebkov ali gnezd orientalskega sršena javi naprej. Možnosti je več: spletni portal www.invazivke.si, kamor se lahko sporoči najdbo te vrste, obstaja tudi mobilna aplikacija Invazivke, lahko pa najdbo sporočite tudi na e-naslov: invazivke@zrsvn.si. To bo olajšalo odstranjevanje gnezd orientalskega sršena, če se bodo pristojni za to odločili. Pri tem je zelo pomembno, da priložimo fotografijo ali videoposnetek, saj ni vsaka velika ali 'čudna' žuželka orientalski ali celo azijski sršen, ki ga pri nas še niso našli. Tudi sam sem že dobil veliko slik domnevno azijskega sršena, a se je vedno izkazalo, da je šlo za druge žuželke, na primer za lesno čebelo ali orjaško skolijo. Orientalskega in azijskega sršena je zelo lahko prepoznati,  strokovnjaku zadostuje že slaba fotografija."

Pozor, ne uničujte naših sršenov!  

"Vsekakor pa nista koristna panika ter brezglavo lovljenje in uničevanje gnezd evropskega sršena ali celo lovljenje velikih žuželk nasploh. Evropski sršen je pomemben del naših ekosistemov, saj uravnava število žuželk, tudi tistih, ki v kmetijstvu lahko delajo škodo. V čebelarstvu evropski sršen ne povzroča omembe vredne škode, saj so čebele vajene sobivati z njim. Evropski sršen je tudi edini konkurent orientalskemu in azijskemu sršenu. Manj ko bo evropskih sršenov, lažje se bodo širili tujerodni!"