Janin uvodnik: Izgnati hudiča
Na okrogli mizi o obsedenosti je eksorcist omenil primere iz bolnišnic. A zdravstvene ustanove trditve odločno zanikajo.
Nedavno so na mariborski nadškofiji pripravili okroglo mizo z naslovom Obsedenost ali bolezen in na njej je poleg psihiatrov, psihologov in teologov sodeloval tudi uradni eksorcist, se pravi izganjalec hudiča oziroma hudega duha, kot se temu reče bolj omikano.
Trdil je, kar mi je pripovedoval njegov predhodnik pred mnogimi leti, verjetno je bilo še v socializmu – da se včasih nanj obrnejo psihiatri, ki pri bolniku niso našli duševne bolezni in sklepajo, da gre za obsedenost. Ker se izganjanje hudiča dogaja v strogi tajnosti, izganjalec seveda ni povedal, kje se je to zgodilo, kolegu z Dnevnika, ki je pripravil zapis z okrogle mize, pa tudi ni uspelo potrditi, da trditve držijo – vse regijske bolnišnice z ginekološkimi oddelki so namreč zatrdile, da pri njih nikakor.
Kaj? Medicinske sestre naj bi eksorcista poklicale na pomoč, češ da je na oddelku strašen hrup in da se kar same prižigajo in ugašajo luči, pa tudi televizorji. Izganjalec je torej priskočil na pomoč, prišlo da je osem sester in dve zdravnici in menda so tako glasno molile, da se je slišalo po vsem oddelku, in tudi za mašo za splavljene otroke so mu dale. In potem ga niso več poklicale, saj je hudič očitno pobegnil. Jasno je torej, da je strašil po ginekološkem oddelku zaradi splavov, ki jih tam opravljajo. Kot že rečeno, doslej še noben ginekološki oddelek ni priznal, da se je to dogajalo pri njih.
Nadaljevanje uvodnika si lahko preberete v reviji Jana, št. 9, 3.marec 2026.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.