Leo Caharija

Ta presenetljivi podatek nam je povedal Goran Milev, vodja sistema SCALAR na Elektroinštitutu Milan Vidmar, ki skrbi za sprotno zaznavanje udarov strel, potem pa še pojasnil, kako poskrbimo za svojo varnost in varnost domov ter elektronskih naprav. In pred dopustom v gorah, hribih, ob morju, jezerih ter rekah se je dobro spet spomniti osnovnih pravil ... Še veste, zakaj se med nevihto ne smemo kopati?

Najprej dobra novica, sezone strel bo kmalu konec: »Statistika kaže, da se več kot 80 odstotkov vseh zabeleženih udarov strel pri nas zgodi v juniju, juliju in avgustu,« začne Goran Milev, eden vodilnih strokovnjakov v Sloveniji na področju zaznavanja atmosferskih razelektritev. Njegovo delo vključuje razvoj naprednih orodij za spremljanje strel, namenjenih energetskim družbam, zavarovalnicam, prometu, telekomunikacijam in sistemom civilne zaščite.

Posebno na udaru

Severni Primorci, Gorenjci in del Notranjcev so deležni še več strel kot drugi prebivalci Slovenije. »Razlog za to je pretežno reliefna zgradba teh regij, predvsem bližina Alp in orografski vpliv, kjer se topel in vlažen zrak ob gorskih pregradah dviguje, kar pogosto sproži razvoj konvektivnih oblakov in posledično neviht. Primorska občasno beleži večjo aktivnost zaradi vpliva vlažnega sredozemskega zraka. V osrednji in vzhodni Sloveniji pa je strel običajno nekoliko manj.«

Strel ni več kot nekdaj

Še druga dobra novica: zaradi podnebnih sprememb ne opažajo, da bi bilo strel več. »Iz leta v leto se njihovo število precej razlikuje, v nekaterih primerih celo za več kot 50 odstotkov od leta do leta. Vse je odvisno zlasti od značilnosti poletja. Če ga zaznamujejo dolga sušna obdobja brez zadostne vlage v ozračju, je pojavnost strel običajno nižja, saj je vlaga eden ključnih pogojev za razvoj neviht in električnih razelektritev ter obratno. Zaradi močnejših neviht ne zaznavamo povečanega števila strel, razen tistih, ki se pojavljajo znotraj oblakov ali med njimi, vendar te strele nastajajo visoko nad nami in nimajo vpliva na stavbe, elektroenergetske objekte ali električne naprave.«

Med nevihto v hribih ni nikjer varno

»V poletnem času se veliko ljudi zadržuje ob vodi, morju, jezerih ter v goratem in hribovitem svetu. Sploh v slednjem je verjetnost udara strele večja, saj so izpostavljeni tereni, kot so grebeni, vrhovi in samostojna drevesa, pogosteje tarča strel zaradi višine in oblike. Tam moramo biti še posebej pozorni. Na splošno velja, da med nevihto na prostem v hribih in gorah ni nikjer varno. Najvarneje je sestopiti, takoj ko opazimo približevanje nevihte!«

Strela z jasnega

Strela, poudarja, lahko udari tudi več kilometrov stran od osrednjega dela nevihte, kjer je nebo še povsem jasno; temu pravimo strela z jasnega. »Do tega pride, ker se električni naboji znotraj nevihtnega oblaka lahko razporedijo tako, da sprožijo razelektritev daleč od padavinskega območja. Takšne strele z jasnega so lahko nevarne, saj ljudi pogosto ujamejo nepripravljene, ko menijo, da so zunaj dosega nevihte. Zato je v primeru, ko se nevihta približuje ali je že v bližnji okolici, tudi če še ni dežja ter se sliši grmenje, priporočljivo, da se čim prej umaknemo na varno. Predlagamo, da se upošteva pravilo, ki se glasi: če slišiš grom, si že v območju, kjer lahko udari strela ali pa te bo kmalu ujela nevihta. Razdaljo od nevihte lahko približno izračunamo tako, da uporabimo pravilo: tri sekunde med bliskom in grmenjem pomenijo približno en kilometer oddaljenosti udara strele. Če torej med bliskom in grmenjem mine manj kot 15 sekund, kar pomeni približno pet kilometrov, ste že v nevarnem območju in se morate nemudoma zateči v varen, zaprt prostor.«

Med nevihto se ne kopamo!

»Med nevihtami kopanje v morju, jezerih ali rekah ni priporočljivo že zaradi močnih vetrov ali nemirne vode, ki se lahko pojavijo, pa tudi zaradi udara strele, ker voda zelo dobro prevaja električni tok. Če strela udari v vodno površino, se tok razširi po vodi in lahko ogrozi vse, ki so v njej, tudi več sto metrov stran od kraja udara. Človeško telo v vodi predstavlja drugačno električno upornost kot okolica, zato lahko strela, ki udari v vodo, povzroči resne poškodbe ali celo smrt plavalca. Dodatno nevarnost pomeni odprt raven prostor na vodi, kjer je človek pogosto najvišja točka in s tem privlačnejša tarča za udar strele, še posebej če je na čolnu, supu ali kajaku. Zato je ob prvih znakih nevihte – grmenju, bliskanju ali temnih oblakih – nujno takoj zapustiti vodo in se umakniti v varen, zaprt prostor, stran od dreves, kovinskih konstrukcij ter odprtih površin.«

Še nekaj pravil v hribih

»Pred odhodom v gore spremljajte in preverite lokalno vremensko napoved. Če so napovedane nevihte, pohod prestavite. Na Elektroinštitutu smo razvili in objavili mobilno aplikacijo mScalar, ki sproti prikazuje pojavnost nevihte in s katero  z animacijskim načinom lahko predvidite smer njenega premikanja. Drugo pravilo je, da pohod začnite zgodaj zjutraj. Nevihte so najpogostejše v popoldanskih urah in tako se boste pred začetkom nevarnosti že vrnili v dolino. Poleg tega se naučite prepoznati znake prihajajoče nevihte: hitro naraščajoči temni oblaki, oddaljeno grmenje ali padanje temperature. Takrat se čim prej umaknite, sploh z izpostavljenih krajev! Grebeni, vrhovi, jeklene lestve, vodila, verige ali samostojna drevesa so zelo nevarni. Umaknite se na nižji teren, stran od razglednih točk ali samostojnih skal. Če vas nevihta ujame brez zavetja, počepnite na nahrbtnik ali izolacijsko podlogo, stopala skupaj, roke ob telesu, glava med koleni – to zmanjša stik s tlemi in poveča možnost preživetja ob udaru. Tako zmanjšate napetost koraka – kot ptič na daljnovodu – v trenutku, ko udari strela v neposredni bližini. Torej ne stojte in ne ležite! Dobro je poznati še eno pravilo: če ste v skupini, se razmaknite vsaj pet metrov narazen, da se zmanjša nevarnost poškodb več oseb hkrati.«

Vgradite zaščito! 

»Če ste doma, ste praviloma varni pred udari strel. Vendar načeloma odsvetujemo tuširanje ali pa stike s strojnimi in električnimi inštalacijami, saj se v trenutku udara strel lahko pojavijo prenapetosti, ki lahko poškodujejo človeka. Praviloma ob gradnji objektov projektanti gradijo inštalacije tako, da preprečijo vdor prenapetosti v notranje prostore, a vseeno previdnost ni odveč. Vendar pa je pomembno poudariti, da za varnost ljudi ter električnih naprav in objekta lahko največ naredimo tako, da redno vzdržujemo električne in strojne inštalacije. Vedno svetujemo, da ob gradnji hiš vgradijo strelovodno zaščito, skladno z veljavnimi pravilniki. Pri napravah z občutljivo elektroniko priporočamo ob priklopu vgradnjo prenapetostne zaščite. V Sloveniji je zakonodajna ureditev zaščite objektov pred udari strel zelo dobro urejena v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami. Pravilniki jasno določajo, katerim vrstam objektov je treba obvezno vgraditi strelovodno zaščito, stroka pa svetuje, da je to zelo dobrodošlo tudi za vse stanovanjske stavbe – tudi enodružinske. Strelovod bistveno pripomore k zmanjšanju nevarnosti poškodb na objektu ter poškodb ali celo ogrožanja življenja ljudi v njem.«

Strela poišče pot

»Večstanovanjske stavbe, ki nimajo pravilno nameščene ali vzdrževane strelovodne zaščite, so lahko še posebej ogrožene. Zaradi svoje višine in pogosto kovinskih delov na fasadah ali strehah postanejo bolj izpostavljene udaru strele. V teh primerih obstaja nevarnost, da strela poišče svojo pot preko kovinskih delov konstrukcije in nadaljuje preko notranjih inštalacij, kot so vodovodne cevi, električne napeljave in prezračevalni sistemi. To lahko povzroči resne poškodbe na stavbi in opremi ter ogrozi stanovalce. Zato svetujemo namestitev ustrezne strelovodne zaščite, zunanje in po potrebi tudi notranje, z lovilniki prenapetosti, pa tudi njeno redno preverjanje. Posebno pozornost je treba nameniti dodajanju naprav na stavbo, kot so sončne elektrarne, toplotne črpalke, klimatske naprave, antene ... Pri tem naj sodelujejo strokovnjaki, ki preverijo vpliv na obstoječi strelovodni sistem in ustrezno prilagodijo zaščito! Vedno pogosteje namreč opažamo, da se pri vgradnji sončne elektrarne zanemari nadgradnja strelovodne zaščite, ki pa je zaradi spremembe električnih in konstrukcijskih lastnosti objekta nujna. Učinkovit strelovodni sistem je dolgoročna naložba v varnost!«

.........

Goran Milev že dve desetletji s svojo ekipo strokovno in predano skrbi, da sta Slovenija in njena širša okolica med najbolje pokritimi regijami v Evropi, ko gre za zaznavanje in analizo strel. Je tudi predsednik evropskega združenja EUCLID, ki povezuje nacionalne sisteme za zaznavanje strel po vsej Evropi. Pod njegovim vodstvom EUCLID usklajuje tehnične normative, razvija skupna orodja in krepi mednarodno sodelovanje na področju varnosti pred udari strel.

Osebni arhiv