Jaka Koren

Štiriinpetdesetletna Kamničanka Eva si verjetno niti v najhujših sanjah ni predstavljala, da se bo njeno življenje kdaj tako nesrečno obrnilo, da bo njen mali avto postal njeno edino zatočišče, streha nad glavo, njen dom. A kot kažejo zgodbe mnogih, o katerih smo v naši reviji že pisali, se to lahko zgodi čez noč. Nekajkrat se napačno odločiš, izgubiš službo, nimaš denarja za plačilo najemnine, dolgovi se nakopičijo ali pa se zalomi kje drugje – in ostaneš na cesti oziroma v avtu, če ga imaš. Nekaj podobnega se je na začetku poletja zgodilo naši sogovornici, za katero človek na prvi pogled ne bi nikoli dejal, da je trenutno brezdomka.

Jaka Koren

Ne vem, kaj točno sem pričakovala, ko sva se srečali v kavarni enega od nakupovalnih središč v okolici Domžal, najbrž utrujeno, upadlo, vsega naveličano gospo, ki ji niti okoliščine niti motivacija ne dopuščajo, da bi se uredila bolj, kot je nujno potrebno. A sem bila presenečena! Ob skodelici čaja, kave namreč ne pije, me je pričakala skrbno urejena in naličena čedna gospa, ki ne dovoli, da bi ji zdajšnji položaj vzel tudi dostojanstvo.

»Veliko sem že doživela, nič mi ni več izpod časti, vseeno pa še imam nekaj ponosa. Ne vidim se kot brezdomka pod mostom in upam, da do tega ne bo prišlo. Maksimalno poskušam poskrbeti za svojo higieno in oblačila,« je povedala. Res pa je, da je morala vsa kupiti na novo, ne samo zato, ker so njena stara ostala v skladišču skupaj z vsemi njenimi drugimi stvarmi, ki jih je njena nekdanja najemodajalka izselila iz stanovanja, temveč tudi zato, ker je v vsem tem času bivanja v avtomobilu zaradi skrbi, kako bo preživela, in slabe prehrane izgubila nekaj deset kilogramov. »S številke 44 sem prišla na otroško številko.« Hkrati s takšnim življenjem se ji je poslabšala fibromialgija, bolezen, ki jo spremlja že dvajset let in zaradi katere mora večkrat poiskati pomoč zdravnika.    

Prošnja za pomoč!

Če oddajate manjše stanovanje ali poznate koga, ki bi ga Evi oddal s pogodbo, in je to stanovanje v osrednji slovenski regiji – da bi bila blizu zdravniške pomoči, če bi jo potrebovala, se nam javite v uredništvo. Vaše
kontakte bomo posredovali Evi. Najlepša hvala.

Zavzema se za ženske, ki nimajo kam

»Trenutno ne gre več samo zame,« je povedala, zakaj se je odločila še enkrat izpostaviti. »Zavzemam se za vse preostale ženske, ki tako kot jaz nimajo kam. Za moške brezdomce se vedno nekaj najde, ženske pa se moramo znajti po svoje. V varno hišo ne morem, ker nisem trpinčena, v materinski dom tudi ne, prav tako nisem dovolj bolna, da bi bila upravičena do neke ustanove, za dom za ostarele, kjer bi si lahko skuhala vsaj čaj, sem premlada. Pravzaprav nikamor ne pripadam in se vrtim v začaranem krogu. Vse je odvisno od naše iznajdljivosti,« pravi in se obrača na odgovorne, da bi ženskam v takih primerih pomagali najti primeren prostor za normalno življenje. V komentarjih pod člankom o njeni usodi na enem od portalov so namreč ljudje zapisali, da poznajo več žensk iz različnih krajev po Sloveniji, ki tako kot Eva živijo v avtu. »Še tujci prej dobijo streho nad glavo kot ljudje, kot sem jaz.« Na oglase za primerno stanovanje se neuspešno javlja že od maja.

Kaj se zgodi, ko se življenje obrne na glavo? 

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 40, 7. oktober 2025.

revija Jana