V Strugah se je razpletla zgodba za film: Preživeli smo!
Marsikdo je dejal, da so bili na delu angeli. Mnogo drobnih in velikih čudežev se je zgodilo in na tistega v Strugah v Zgornji Savinjski dolini se velja spomniti.
Ob vsej grozi, ki so jo naši ljudje občutili ob deroči vodi avgusta pred dvema letoma – ta je rušila domove in prožila plazove, ki so ponekod odnesli vse –pa so nas prevevali tudi občutki povezanosti. Veliko srčnih junakov in veliko rok, iztegnjenih v pomoč, nas je prepričalo, da znamo stati drug ob drugem. Mnogo drobnih in velikih čudežev se je zgodilo in na tistega v Strugah v Zgornji Savinjski dolini se velja spomniti.
Boštjan Pahovnik iz Luč, gorski reševalec in reševalec iz divje vode, sicer revirni lovec Zavoda za gozdove, je s prijateljem Francem Strmčnikom tistega avgustovskega zgodnjega jutra okoli tretje ure, potem ko sta svoje drage spravila na varno in pri Strmčnikovi hiši dvignila aparate višje, od vrat do vrat z zvonjenjem in trkanjem budila in opozarjala ljudi po Lučah na zelo hitro naraščajočo vodo. Sirene niso delovale, saj je hitro zmanjkalo elektrike.
Reševala sta tudi gasilska vozila v domačem gasilskem društvu, saj sta vedela, da jih bodo pozneje še zelo potrebovali. Ko se je Boštjan namenil do svoje hiše po še več opreme za reševanje, mu je pot prekrižal plaz in nato sta s sosedom kopala, da sta vodo preusmerila proč od hiš. Ves čas pa je na pozivniku spremljal pozive za reševanje v Strugah, a sprva s prijateljem Francem nista vedela, da gre zanje (na zemljevidih namreč piše Raduha in Strmec). Toda po zgostitvi hišnih številk sta sklepala, da gre za to naselje. Ljudje so od tam na začetku še klicali na pomoč, potem so tudi pri njih utihnili telefoni. »Tako sva se podala proti Strugam, saj sva si mislila, da mora biti tam zelo narobe, nisva pa vedela, da tako zelo. Okoli devete ure zjutraj sva pripešačila tja, in ko sem pred sabo uzrl razdejanje, nisem mogel verjeti, kaj je naredila voda in kako velika je!«
Kako priti do ljudi, ki jih je voda odrezala od drugih in del zaselka spremenila v otok?! Na srečo je Boštjan lovec, zato je vedel, kje vodi gozdna pot z dostopom do opustošenega kraja. Takrat sta si moža, ki sta s seboj imela le nekaj osnovne opreme za reševanje, mislila: če jih pride polovica živih od tod, bo dobro.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 32, 12. avgust 2025.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
