Kristina Bursać

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Jana za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Svetovljanka, rojena v Albaniji, kjer je odraščala v času lomljenja komunizma, je filozofinja in pisateljica, njene knjige so prevedene v 35 jezikov. Profesorica politične teorije na London school of Economics predava povsod po svetu, mi pa smo ji prisluhnili v Cankarjevem domu, kjer smo se nadejali zanimive debate  – ne samo o knjigi Svobodna in Pokončna, izdani v slovenščini, temveč predvsem o zapletenosti današnjega sveta.

Kot je bilo slišati po pogovoru, ki ga je v okviru Kritičnega kabareta vodil hrvaški filozof in publicist Srećko Horvat, nisem edina v publiki ostala rahlo razočarana. Pričakovali smo več njenih uvidov v aktualno politično dogajanje. A vseeno smo iz kulturnega hrama odnesli nekaj njenih kritičnih misli.

Ljudje

Jernej Šček: Nisem še obupal nad človečnostjo

V drugi knjigi (Pokončna) piše o svoji babici, za kar se je zakopala ne samo v arhive albanske tajne policije, temveč tudi tiste otomanskega cesarstva. Informacije so vanje zapisovali moški, po navadi tisti iz privilegiranega razreda, in Ypi se je spraševala tudi, česa ji arhivi ne povedo, kaj so izpustili. Arhivi odpirajo prihodnost, pravi pisateljica, ki največji pomen biti človek vidi ravno v tem, kako se spominjamo trenutkov smrti. »In masovne smrti (ob tem spomni na Gazo) nam odvzamejo možnost žalovanja. Kaj pomeni biti človek? Človeško bitje ima sposobnost povzdigniti se nad materialne stvari, imamo sposobnost refleksije, in to je neodvisno od političnega pogleda. V človeku je nekaj, kar presega tukaj in zdaj. In preteklost je pomembna, da osmislimo sedanjost.«

Kristina Bursać

Sodobni upor

Na vprašanje iz občinstva, ali meni, da imajo sodobne oblike upora v liberalni demokraciji še sposobnost oblikovanja družbe, je odgovorila: »Upam. A v zahodnih družbah bolj zaupajo v sistem, bolj spoštujejo zakone kot v postkomunističnih sistemih. V vzhodnih državah takoj prepoznam nezaupanje v zakone, to, da ljudje tam menijo, da so vrednote samo na papirju.«

Odpor ni samo tisti fizični na barikadah, z vpitjem, temveč tudi vztrajanje pri kritičnem mišljenju, v organiziranju delavcev. Opozarja, da če človek preneha verjeti v delovanje sistema, se ne bo več upiral. »Ne smemo izgubiti zaupanja v sistem!« To je v aktualnih razmerah, ko nam želijo zamajati zaupanje v institucije (tudi medije), pomembno sporočilo.

Predvsem v Albaniji jo sprašujejo, ali  se bo vrnila in prispevala k družbi v političnem smislu. A Albanija danes je nekaj povsem drugega kot država, v kateri se je rodila in preživela otroštvo. »Sebe vidim kot zelo politično. Ljudje se ne zavedamo, da smo politični v vsem, kar počnemo, in svoje bralce prepričujem, da delujejo politično. Če ne bomo delovali tako, bomo izgubili možnost, da lahko politika kaj spremeni.«

revija Jana