revija Jana

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Ko se je izkazalo, da Grims – dve leti je že tam – v glavnem zdrahari in nič ne dela, a vseeno vsak mesec pokasira 8.000 evrov neto, je moral celo Janša priznati, da to ni v redu. Grimsove izključitve iz Evropske ljudske stranke – dvakrat prej naj bi mu to uspelo – tretjič ni mogel preprečiti. Logično. Če ne opravljaš dela, za katero prejemaš plačo, te »delodajalec« slej ko prej brcne v rit. Razumno bi bilo, da v primeru Grimsa izključitev pomeni  tudi odklop od razkošno polnega evropskega korita. Skratka, adijo Bruselj, adijo osem jurjev. Ker kateri razumni delodajalec pa po tem, ko zdraharja in lenuha odpusti, tega še kar naprej plačuje?

Odnosi

Ni mi vseeno: Ograje v glavah in prostoru

A v politiki je to očitno mogoče. Grims bo ostal v Bruslju in pri koritu. Lahko bo še naprej zdraharil in dobival plačo. In mi se čudimo, zakaj so politiki  na čedalje slabšem glasu. Tudi doma. Farsa s poslancem Mijićem iz Resni.ce je neverjetna. Lump, dolžnik, prevarant, lažnivec … A je in bo še kar na našem plačilnem seznamu!? Ker ga koalicija potrebuje. Za svoje preživetje. Ste vedeli, da v Sloveniji le še 37 odstotkov vprašanih podpira EU? Še huje je s podporo domači politiki. Lani je parlamentu zaupalo 18, vladi pa 21 odstotkov vprašanih. Kdo ve, kako bo letos? En sam kreg, eno samo nezaupanje. Odstrel »vaših«, umestitev »naših«. Vsakokratna povolilna folklora. Pa tako malo nas je.

Mimogrede, ste vedeli, da v Sloveniji nekdo, ki je bil pravnomočno obsojen, ne more postati sodnik? Lahko pa je predsednik DZ! Drugi človek v državi! Beda! Velja za Zorana Stevanovića. Kdor si je ogledal njegov nastop pri Tanji Gobec v rubriki Politično, ve, o čem govorim. Penzijo sem si prislužila z intervjuji. S tako ali drugače izstopajočimi posamezniki. Tudi z »grešniki« vseh sort. Naporno, vam povem. Na vprašanja ne odgovarjajo, govorijo kot dež, blebetajo in blebetajo … Zoran Stevanović je med boljšimi. »Absolutno.« 

Še dobro, da imamo ljudje tudi druge, bolj razumne skrbi. Po res dolgem času sem obiskala svojo zobozdravstveno ambulanto. »Luknja« ni nastala, ker ne bi skrbela za svoje zobe, ampak  ker so bili v tem vmesnem času vsi posegi samoplačniški. In še, ne zato, ker ne vem, kam z denarjem, ampak zato, ker marsičesa že lep čas obvezno zdravstveno zavarovanje ne pokrije. Od vsadka pa do nujnega odstranjevanja zobnega kamna. Na primer. A zdelo se mi je, da je čas, da moja zobozdravnica preveri tudi vse drugo.

Takoj ob prihodu sem izvedela, da so se med tem, ko me ni bilo, zamenjale že tri zobozdravnice. Nihče me ni obvestil. Zadnjo je, na mojo srečo, začasno nadomeščala četrta. Tako je to danes v našem zobozdravstvu. Med 1.800 slovenskimi zobozdravniki je kar 1.200 zasebnikov. Razlogi so na dlani.

Začelo se je z delom na črno v domačih kopalnicah, nadaljevalo s »kombinacijo« javnega in zasebnega, danes zasebni sektor prevladuje. In stanje našega zobovja je vedno bolj odvisno od tega, ali imaš denar ali ga nimaš. Po svoje nas na to, da jih bo sčasoma v javnem sektorju ostala le peščica, navaja dejstvo, da je že zdaj mnogo zelo nujnih zobozdravstvenih storitev plačljivih.

Ena takšnih je odstranjevanje zobnega kamna. Kot rečeno, ne gre za lepoto, temveč za nujno storitev. Včasih je to rutinsko opravil zobozdravnik, zdaj pa so za to odgovorni higieniki. Storitev stane 60 evrov in več. Še zahrbtnejši je kamen, ki se z leti nabere pod dlesnimi. 300 evrov plus. Če imaš, jih daš.  Če ne, vemo, sledi proteza. Varno spravljena v kozarcu vode na nočni omarici. A takrat je že prepozno.

revija Jana