Korado Korlević o resničnih nevarnostih za človeštvo
Korado Korlević je znani astronom in pedagog iz Višnjana. Po njem so poimenovali že dve nebeški telesi, njihov observatorij pa je na 5. mestu na svetu po odkrivanju novih nebesnih teles.
»Kako boš to spravila skupaj, ko pa imava tako različne stvari?« me je spraševal Korado Korlević, ko sva po pogovoru hodila med objekti ob observatoriju Tičan, ki je takoj ob Višnjanu v hrvaški Istri. Korada res ne morem predstaviti enoplastno, saj se ukvarja z zelo različnimi stvarmi, ki pa so lepo prepletene. Za začetek je že leta 1976 s profesorjem in kolegi dijaki ustanovil astronomsko društvo Višnjan. Kako izjemni so, dokazuje podatek, da so po Koradu poimenovali že dve nebeški telesi in da je njihov observatorij na 5. mestu na svetu po odkrivanju novih nebesnih teles, pa čeprav so skoraj vsi prostovoljci! Korado je končal pedagoško fakulteto, vendar je hitro spoznal, da mu državno šolstvo ne ustreza, in tako že desetletja vodi Znanstveno edukacijski center Višnjan, kamor prihajajo nadarjeni otroci iz vse Hrvaške.
Zakaj ste raje ustanovili svoj center, kot da bi delali v klasičnem šolstvu?
Poučujem, ampak ne neposredno v šoli, saj šolski sistem ni dober. Zato smo se odločili, da naredimo vzporedni sistem. Danes imamo v Znanstveno edukacijskem centru Višnjan različne programe, ki potekajo poleti, ne med rednim poukom, razen kadar se dogovorimo s šolami, da so učenci sedem dni pri nas. Naši programi so tedenski. Otroci pridejo sem, tu so nastanjeni in imajo posebne aktivnosti.
Kako je prišlo do te ideje?
Pred razpadom Jugoslavije je bilo po vsej nekdanji državi kar nekaj posebnih programov za učence, ki se niso vklopili v običajni šolski sistem. Program v Bernardinu in Piranu, ki so ga vodili Claudio Batelli, Irena Urbič in Marija Mahne z ekipo, je imel takrat verjetno najmodernejši pristop na svetu, saj so združevali znanost, tehnologijo in umetnost z vrhunsko opremo. Mi smo na začetku delali brez umetniškega dodatka in ga šele zdaj dodajamo. Takrat, v pozni fazi komunizma, ni bilo mogoče uvažati računalnikov ali uradno razvijati tehnologije, hkrati pa smo imeli popolno svobodo. Potem so v Srbiji začeli projekt Petica, mi v Višnjanu in Bernardinu pa smo se razvijali po svoje. Danes žal v Bernardinu, Fiesi in Ankaranu ni več programov, saj so šli pobudniki v pokoj, pri nas pa nadaljujemo. Glavno delo z otroki poteka v Višnjanu, kjer imamo nastanitve, laboratorije za biologijo, robotiko, arheologijo in še marsikaj. Vsak program traja teden dni in vključuje približno 20 otrok, pet projektov, pri vsakem projektu pa imamo enega asistenta in enega mentorja.
Ste blizu Slovenije, ali prihajajo tudi naši otroci?
Pridejo, a jih zaradi težav z jezikom, saj danes ne govorijo dobro hrvaščine, ni veliko. Z njimi komuniciramo v angleščini, smo pa razmišljali, da bi imeli tudi delavnico v slovenščini, kar bomo organizirali v prihodnjih letih. Dotlej pa bod prihajali bolj na družinske programe, saj imamo za družine razne delavnice, oglede observatorija, predavanja, opazovanje zvezd …
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 33, 19. avgust 2025.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
