Shutterstock

Potem ko je neka mlada ženska na najbolj uporabljanem družbenem omrežju obelodanila, da je preživela nekaj krasnih dni med nunami v samostanu, je menda med mlajšimi generacijami spodbudila nov trend: samostansko poletje. So po počitnicah v samostanu planili mladi tudi pri nas? Niti ne. Je pa v samostanih ali domovih duhovnosti ob njih bogato dogajanje vse leto: za mlade, družine, pare, dedke in babice, moške, ženske, za verne ali tiste malo manj verne. Tudi samotni »padalci«, ki si ne želijo vodenih programov, temveč samo miru in tišine, se lahko o vsem dogovorijo, a reklame za tovrstne odmike si redovniki in redovnice ne želijo.

K našim uršulinkam, na primer, ne moreš kar tako na dopust, ker bi se bilo fino malo spočiti ali ker si predstavljamo, da je v samostanih že okolje táko, da te bo napolnilo z mirom, to čedalje bolj želeno dobrino.

»Če si ne morete najeti oziroma kupiti tihih dni v samostanu, predlagam, da se začnete vsakodnevno spoznavati z naravo blizu vas in z njo zgradite odnos. Ni se vam treba pogovarjati z rastlinami, pa bo to vseeno oblika meditacije in trening čuječnosti,« pravi neznana komentatorka v množici navdušenih nad vzpostavljanjem novega trenda.

Ena med njimi bi se k nunam zatekla po zaščito, ker se v zunanjem svetu kot mlado dekle ne počuti več varno (strah pred zlorabo), druga pa se sprašuje, ali bi lahko normalno delala v podjetju, živela pa v samostanu med nunami. »Ženske si želijo samo malo miru in tišine stran od moških. V samostan sem se umaknila pri svojih 27 in bilo je krasno – nobenih kričečih otrok, nobenih moških,« je pripisala neka Paula.

Malo miru bi, prosim

Duhovni odmiki za ženske, ki so po Sloveniji v zadnjih letih kar vzcveteli, ženskam ponujajo prav to. Med drugim jih prirejajo v okviru Družinskega centra Mir, kjer nam je šolska sestra Polonca Majcenovič iz Maribora, ki duhovne odmike vodi približno šest let, povedala, da jih organizirajo tako za ženske kot za zakonce. Zadnja leta predvsem v domovih duhovnih vaj v Kančevcih na Goričkem in v Piranu. Za to, da bi pri nas lahko med počitnicami ženske živele med nunami, ni slišala, je pa ujela nekaj podobnega iz tujine.

»Ampak to niso le počitnice, gre bolj za obliko prostovoljne pomoči: greš v samostan, kjer živiš, moliš, delaš na vrtu, posestvu. Je izkušnja samostanskega življenja, želje po miru, narediti odmik od vsakdanjega ritma.« Tudi udeleženke odmikov za ženske si želijo molitve in samote. »So različnih starosti, od 20 do 75 let, zelo pisana družba – mame, samske, babice, vdove, ločene ...«

Povežemo se kot sestre

Tik za samostanom Olimje je romarski dom, ki so ga prav za iskalce miru in poglabljanje odnosa z Bogom zgradili bratje minoriti. In tam zadnja leta prireja ženske odmike Karmen Kristan, ki tovrstna srečanja vodi že sedem let.

Profimedia

»Pridejo ženske vseh starosti – mlade prispevajo mladostno navdušenje, starejše modrost in se povežejo kot sestre. Kaj iščejo ženske v odmikih? Mlade so se ujele predvsem v preveč hitenja, preveč imajo vsega, preveč perfekcionizma, nezadovoljstva, ni vse po njihovih predstavah, veliko se primerjajo z drugimi in posledično trpijo; starejše ženske so pri tem že naredile neke premike, vsega ne jemljejo tako resno, iščejo pa bolj stik s podobno mislečimi ženami. Hočejo globlje pogovore, v domačem okolju pogosto ne najdejo ljudi, ki bi zmogli kaj drugega kot površinsko pomenkovanje. Večkrat potarnajo, češ zakaj se s prijateljico na kavi ne morem pogovarjati, kot se tukaj. Zakaj se ne pogovarjamo o ničemer bistvenem, o tem, kar nas res teži, da bi se tako osvobodile te teže?«

Še posebej mame z majhnimi otroki dojemajo vikend odmik kot darilo sebi. »Ženska se zelo težko odtrga od doma, misli, da bo brez nje vse padlo; te ženske potrebujejo predvsem malo miru, da si malce oddahnejo, odpočijejo, da so same med drugimi odraslimi ženskami, da je vse skuhano, da ni treba opraviti nič gospodinjskega ... Res gre samo za vikend, ampak čas je relativen, tudi v dveh dneh se lahko napolnimo z novo močjo.« Tudi neverujoče so dobrodošle, nobene ne zavrnejo.

Gostoljubni kapucini

Cistercijanski samostan ali opatija Stična je najstarejši samostan na slovenskem ozemlju in gotovo bi bilo posebno doživetje, če bi se lahko miru naužili prav tam. Je to mogoče? Ko smo jih poklicali, niso bili preveč zgovorni – posamičnih obiskov ne sprejemajo, žensk tako in tako ne, za može in fante pa obstaja možnost, da za več dni poskusijo samostansko življenje v molitvi in delu. Vendar pri tem ne gre za duhovne počitnice, temveč preskus, ali ti življenje z Bogom ustreza. Imajo pa tudi oni dom duhovnosti, ki je v samostanskih prostorih, in po predhodni prijavi sprejemajo različne skupine, tudi pripadnike različnih cerkvenih gibanj, ter ponujajo vso oskrbo.

Da ste dobrodošli v njihovem domu tudi takrat, ko se ne boste pridružili kakšni od številnih skupin oziroma programov, pa pravijo bratje kapucini, ki vodijo duhovni dom v Kančevcih. »Ob molitvi in obrokih z nami se boste lahko posvetili osebni molitvi, premišljevanju ali sprostitvi v naravi. Ponujamo tudi možnost osebnega pogovora,« so na spletni strani zapisali – očitno že pred časom, saj nam je v pogovoru brat Stane Bešter, voditelj tega doma, razložil, da za kakšen morebiten naval takih posameznikov nimajo dovolj osebja.

· Turizem

Slovensko mestece, ki je top izbira za poletni oddih

V Kančevcih so dom duhovnosti zgradili leta 1989 z namenom, da se bodo v njem odvijala različna verska srečanja, duhovne vaje, srečanja družin, mladih, otrok ... In to se v zelo mirnem okolju na Goričkem, kjer je pred tisoč leti domnevno stal benediktinski samostan, tudi udejanja. Za njim je gozd, ki z meditativnimi potmi ponuja možnosti za premišljevanje, poglobitev odnosa ne samo z Bogom, temveč tudi samim s sabo.

Devet dni v tišini

V Kančevcih je del doma tudi kapucinski samostan, v katerem delujejo štirje bratje kapucini. Ti skrbijo tudi za dom s 160 posteljami, od tega je 70 preprostih skupnih ležišč, namenjenih predvsem mladim (skavti, bodoči birmanci, otroci), 18 sob je eno- ali dvoposteljnih, devet pa je družinskih sob.

»Ta trenutek je pri nas skupina dvajsetih oseb (moških in žensk) na kontemplativnih duhovnih vajah – v tišini. Vodita jih brat Miha Sekolovnik in sestra Marija Irena Stele. Poleg tega poteka tabor za 50 otrok iz vrtca montessori, ki ga vodijo Marijine sestre. Tako imajo udeleženci kontemplativnih duhovnih vaj posebno ozadje, polno otroškega čebljanja, s čimer so bili poprej seznanjeni. In jih to ne moti. Voditelj jim daje določene naloge in izzive, s katerimi se ukvarjajo – z namenom osebne rasti (človeške ali verske). Udeleženci preživijo devet dni v tišini, vsak ima svojo sobo. Zanimivo, da je s kontemplativnimi duhovnimi vajami začel jezuitski pater Franc Jalič madžarskega rodu, ki je živel v Argentini in bil povezan s papežem Frančiškom,« še razloži brat Stane Bešter. Vera za takšne duhovne vaje ni pogoj, je pa osnova krščanstvo. »Če posameznika to ne moti, dobrodošel.«

revija Jana

Poleg duhovnih vaj v tišini prirejajo mnoge zanimive delavnice, kot je pisanje ikon, pa duhovne plese, tudi duhovne vaje s postenjem so na programu trikrat letno. »Post je krasno sredstvo – sem ga tudi sam izkusil – da umirimo telo. To je nekaj neverjetnega, telo je že po dveh dneh čisto umirjeno, ne čutiš lakote ... Post je najboljši pogoj za neko duhovno aktivnost: bodisi molitev, premišljevanje, poglabljanje v osebno življenje. To je zopet vodeno in udeleženci se med sabo o tem pogovarjajo – če želijo. Zame so bile to najmočnejše duhovne vaje,« je bil odkrit brat Stane.

Milosten dan pri uršulinkah

Dom duhovnosti Hiša kruha (Inštitut za celostno rast osebnosti) v Svetem Duhu v občini Škofja Loka je v okviru samostanskega kompleksa, v katerem ima središčno mesto uršulinski samostan. V njem živi skupnost 17 sester in vanj ne sprejemajo gostov, posameznikov, ki bi si želeli malo oddiha pri njih. To ne gre tako, nam je odvrnila sestra Irena Mohorič. Je pa odprt njihov dom duhovnosti, kjer želijo sprejeti človeka v njegovi konkretnosti in ga spremljati v njegovi stiski, iskanju smisla, poklicanosti, poslanstva. Tako gostijo pastoralne skupine in skupine, ki iščejo prostor, prežet z lepoto in mirom. Tudi posameznike sprejemajo. Da bi k njim drle mlade ženske zaradi nekega na spletu spodbujenega trenda, nikakor ne, pove sestra Irena. »Gotovo pa je zanimanje za odmike v taka okolja, kot je naše, ali v gore, na primer, ker ljudje to iščejo zaradi veliko dela, zahtevnih odnosov ...«

Od junija do konca septembra imajo vse polno programov za različne starosti in skupine, tudi za pare v spoznavanju, pa večerjo v dvoje. Takole je zapisala Tina, ena izmed udeleženk njihovega duhovnega vikenda za ženske Kairos: »Kadar sem najbolj utrujena zaradi vsega dnevnega direndaja in skrbi, večkrat pomislim, včasih pa naglas rečem: samo za kak dan bi šla tja! Bi bilo dovolj samo malo tišine, samo malo odmika od kuhinje in pralnice, samo malo zraka, da na polno zadiham. Za mano je bil duševno zelo naporen teden, pa tudi dela je bilo nenavadno veliko, pred nami je bila nedelja, ko smo pričakovali goste na kosilu … Ko sem prebrala vabilo za Kairos, sem začutila, da je namenjeno meni. Povedala sem naglas: možu in starejšim hčeram, odločiti pa se nisem mogla, ker bi bile vse priprave na nedeljo preložene na druge. »Dovoli nam, da mi pripravimo gostijo, mami, zaupaj in pojdi!« so rekle hčere, dovolj stare, da jim res lahko prepustim in zaupam. Moževa beseda je bila jasna in potem nisem več odlašala. Tako milosten dan je bil! Bila sem tam, kjer sem lahko odložila svoje skrbi …«

Duhovni turisti?

Prvotno je samostan bivališče neke redovne družine, bodisi moške ali ženske, in ne turistični objekt. A z odprtjem določenega dela samostana zunanjim skupinam (če bi jih poimenovali duhovni turisti, najbrž ne bi bili navdušeni) zagotavljajo obstoj in delovanje teh pogosto ogromnih in za vzdrževanje dragih stavb.

· Turizem

Idealna izbira za aktiven in poučen družinski izlet