(Skoraj) vsi stolpi Rogaške Slatine
Katera slovenska občina ima največ razglednih stolpov? Chat GPT je vprašanje popolnoma zmedlo, sem mu morala prišepniti in je potem priznal, ja, Roglaška Slatina, kjer so lani v razmaku le nekaj mesecev odprli kar dva, ima s skupaj štirimi razglednimi stolpi v Sloveniji absolutni primat. Dežela stolpov, ji pravijo zdaj. Stolpland, tako rekoč. In smo jih šli pogledat. Primerjat razglede. Štet stopnice. Take stvari.
Če že seštevanje razglednih stolpov ni njegova močna plat, pa je Chat izjemen potovalni agent. Sem ga vprašala, v kakšnem vrstnem redu si je najbolje ogledati stolpe, pa mi je takoj naredil načrt poti, izračunal razdalje in potovalni čas, zraven pa navrgel naslove, odpiralne čase, vse kontakte, predlagal oglede zanimivosti v bližini in predvidel tudi postanke za okrepčilo. Zares je bil odličen potovalni načrt, sva se ga s fotografom zvesto držala. Začela sva z zasebnim razglednim stolpom na turistični kmetiji Pomona, nadaljevala z onim na Janini in zaključila z najvišjim, stolpom Kristal, praktično sredi mesta. Četrtega, onega na Boču, sem pa že na začetku diskvalificirala – v hrib pa že ne bom lezla, sem se uprla. Klanci me ne marajo.
Krasen izlet je bil (posebej postanki), domov sva se vrnila, no, fotograf Šimen se je, z nepotrjenim rekordom za Guinnessovo knjigo: trije razgledni stolpi v enem dnevu! Jaz pa z dvema takoj za njim! Najdite mi junaka, ki jih je v enem samem dnevu oblezel več.
1. Kmetija Pomona: odgovor najdete na vrhu stolpa
Turistična kmetija Pomona, le slabe štiri kilometre od zdravilišča, je poimenovana po rimski boginji sadja in sadovnjakov, deluje dobro desetletje in vsako leto ponudi še kakšno novo doživetje. Lani je bil to petindvajset metrov visok razgledni stolp iz macesnovega lesa in jekla, ki ga je lastnik Janko Zupanec postavil tudi z evropskimi sredstvi. »Prijavljam se na vse razpise preko Agencije za razvoj podeželja,« odgovori na vprašanje, kako je prišel do evropskih sredstev. »Pridobil sem en del sredstev, a v primerjavi s celotno investicijo je bil to sorazmerno nizek odstotek.« Zakaj je hotel svoj stolp, to ga vsi vprašajo, jasno, in vsem odgovarja: »Odgovor najdete na vrhu stolpa.« Ja, vem, kaj misli. Jaz sem ga tudi.
Turistične kmetije imajo dandanes marsikaj, ampak Pomona ima vse, se zdi: sadovnjake, v katerih rastejo hruške, iz katerih delajo viljamovko, pa krškopoljske prašiče, kokoši, gobe šitake, ribe, zelenjavo v rastlinjakih, imajo akvaponiko, turistično učno pot na lesenem mostu med krošnjami, pa stolp in seveda turiste z vsega sveta, ki imajo na voljo spa v kleti in bazenček z naravno vodo. Imajo armado zaposlenih? Ne, za vse skupaj skrbi samo pet ljudi. In vsi so prijazni, gostoljubni in široko nasmejani. Če bi vedela, da se tam toliko dogaja, bi se drugače dogovorila: ostala bi tam, po stolpih pa naj pleza kdo drug.
»Želimo si biti drugačni, ne želimo pa tekmovati z drugimi, to nas ne zanima,« pravi gospodar Janko. »Veliko poguma je bilo potrebno, da sem se odločil za to. Slepo moraš verjeti v to. In verjeti moraš v goste.« K njim se mnogi vračajo, tudi tridesetkrat in več. »Recimo Moldavci, ki niso več samo gostje, niso le znanci ali prijatelji, to so naši bratje.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 29, 22. julij 2025.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
