Jure Klobučar

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Letos bi moralo na blejskem jezeru že 54. leto zapored zagoreti 10.000 lučk. To je tradicija, ki jo je 78-letnemu Andreju Vidicu nekoč predal njegov oče. Delo se začne že konec aprila in traja vse do tretjega tedna v juliju, ko na Blejski noči tradicionalno zagorijo lučke. Turisti in domačini jih občudujejo, japonska televizija je o tem posnela reportažo, zato ne preseneča, da Bled tako radi obiskujejo prav Japonci. Andrej Vidic je vsa leta skrbel, da so bile lučke narejene. Organizacijo prireditve so prevzeli v Turizmu Bled, a so jo letos zaradi dežja odpovedali, že na začetku leta pa so se odločili, da ne bo drugega termina, saj je spust lučk precejšen organizacijski zalogaj. Svečke v Andrejevi delavnici tako čakajo na prihodnje leto in lepše vreme.

Dom

Vsaka svečka je zgodba zase

Andrej Vidic se spominja začetkov, kot bi bilo včeraj. Njegovemu očetu, ki je bil upravljavec v Park hotelu Bled, je za svečke v jajčni lupini povedal švicarski gost v Bohinju. Oče je idejo zagrabil in že mlademu Andreju naprtil delo. »Namesto da bi babe jagal, sem moral jajca delat',« se zdaj smeji, kako je bil njegov oče zvit. »Tudi ponoči sem delal, nič mi ni bilo težko, saj sem tudi v Železarni Jesenice delal ponoči.«

Nik Bertoncelj

Prve jajčne lupine so dobivali iz Park hotela Bled, zdaj mu jih hči pripelje iz podjetja Conditus, ki izdeluje blejske kremšnite. Po 700 jajčnih lupin na teden, kjer je odstranjen samo vrh, je treba, preden jih Andrej ročno obdela, dodobra posušiti. Vsa jajca morajo biti približno enako visoka. Na dober dan mu jih uspe narediti tudi okrog 450. Zelo je vesel, da mu je letos na pomoč priskočil vnuk Jaka, ki je končal prvi letnik gimnazije v Naklem. »Mejdun je bil priden, popoldne je šel na jezero, včasih mi je pomagal tudi do polnoči,« se priduša sogovornik. Da bi tradicija v njihovi družini izumrla, se ni bati. Po sušenju segreje od 300 do 400 kilogramov parafina, ker pa že slabo vidi, ga obarva, da z njim lažje napolni jajčne lupine. Ko je parafin ravno prav strjen, doda stenj in vžigalico, da se jajčna svečka lažje prižge. Na začetku so dobivali tudi sveče iz hotela, saj jih je bilo zaradi večerij ob svečah veliko na pol pogorelih.

Verjamete v usodo?

Andreju tradicija pomeni zelo veliko, zato ne preseneča, da je vsako leto pripravil okrog 10.000 svečk, ob tisočletnici Bleda leta 2004 pa kar 20.000. Od tega so mu jih 15.000 plačali, 5000 pa jih je poklonil. Tudi ko je bil kovid, se ni vdal. »Na svoje stroške sem naredil in spustil 3000 svečk kot zahvalo zdravstvenim delavcem,« pripoveduje. Nato me pogleda in vpraša, ali verjamem v usodo. »Lani so sinu rekli, da verjetno ne bom več prišel iz bolnišnice. No, mogoče pa so ravno te lučke, ki sem jih namenil medicinskim sestram in zdravnikom, pripomogle, da sem še tukaj,« se namuzne. Ker lani ni bilo mogoče, da bi sam opravil vse delo, saj je komaj hodil s hojco, mu je na pomoč priskočilo 17 upokojenk z Bleda, ki jim je pokazal, kako morajo pripraviti lupino. »Primejduš, kako sem bil presenečen. V enem dnevu so naredile toliko kot jaz v mesecu in pol,« ne more skriti navdušenja.

Jure Klobučar

Ker je lani spust lučk uspel kljub njegovi bolezni, je letos še toliko bolj razočaran, ker ni bilo nadomestnega dneva. »Vem, da je varnost na prvem mestu; če samo rosi, nobenega ne spustim na jezero, saj vem, da svečke ne bodo gorele,« razlaga. »Zdaj si še v trgovino ne upam na Bled, raje grem v Lesce, ker me vsi sprašujejo, kdaj bodo lučke,« žalostno pove. Tudi ko smo pred hišo, mimo pride domačin in se pozanima, ali letos res ne bo lučk.

Moj najsrečnejši dan

Lučke so izjemno pomembne za blejski turizem, veliko gostov privabijo tretji konec tedna v juliju, ko jezero zažari v siju tisočerih lučk. Tudi hotelirji vabijo svoje goste na to edinstveno prireditev. Ker voda hladi parafin, gorijo kar pet ur. Japonska novinarka, ki je iskala samo nenavadne dogodke v Evropi, je leta 2014 pripeljala celotno televizijsko ekipo na Bled, da so o Andreju posneli enourno oddajo, ki si jo je na japonski nacionalni televiziji ogledalo na milijone gledalcev. »To je bil moj najsrečnejši dan v življenju,« pove Andrej z radostjo. Bolečino in razočaranje, da letos ni lučk na jezeru, spretno skriva, a ko ga fotograf poprosi, naj se nasmehne, skrušeno odvrne: »Ah, najraje bi se zjokal.«

Nik Bertoncelj

Kar 40-krat na Triglavu

Andrej Vidic z dušo in telesom živi za svoj Bled in lučke. »Imeli smo prvo kmečko ohcet v Sloveniji, Alpski večer, Jazz festival, šahovski turnir – še Bobby Fischer je prišel na Bled,« se spominja starih časov. Pred desetletji sta ob spustu lučk pela Oto Pestner in Helena Blagne. Tako ga vseeno malo stiska v srcu, da bi tradicija, za katero njegova družina skrbi že 54 let, nekoč zamrla. Tudi dopust je vsa desetletja prilagodil, da je nanj odšel avgusta.

Bil je navdušen planinec, dvakrat je prehodil celotno planinsko transverzalo, 40-krat se je povzpel na Triglav. Živi pod blejskim gradom in rad opazuje okoliške gore. Tudi kuha si še sam. »Samo trikrat na teden dovolim, da mi pripeljejo hrano, saj znam kuhati. Otroka sta vedno vedela, ali sem golaž kuhal jaz ali žena. Jaz sem ga kuhal tri ure, ženin pa je bil iz konzerve,« se smeji.

Jure Klobučar

revija Jana