Profimedia

»Nisem tukaj, da bi nadomestila ljudi, temveč da vam pomagam. Res je, da nimam državljanstva, toda prav tako ne premorem osebnih ambicij ali interesov.« S temi besedami se je slaba dva tedna nazaj poslancem in poslankam albanskega parlamenta prek zaslona predstavila prva nečloveška in pravzaprav neživa političarka v dosedanji zgodovini človeštva – algoritem umetne inteligence, ki so ga poimenovali Diella in mu nadeli podobo mlade ženske v tradicionalni albanski noši. Diella – ime pomeni »sončni žarek« – pa še zdaleč ni zgolj kozmetični dodatek ali topoumni sluga, temveč je bila imenovana na položaj prave pravcate ministrice v vladi, ki jo vodi socialistični populist Edi Rama.

Ta je algoritmu zaupal zgodovinsko nalogo, ki je doslej niso uspeli izpolniti niti največji umi albanske politike: iztrgati državni proračun iz primeža organiziranega kriminala. »Diella bo pomagala Albanijo spremeniti v državo, v kateri bodo javna naročila stoodstotno očiščena korupcije,« je parlamentarcem razlagal vzhičeni Rama, ki je programu uradno nadel titulo »državna ministrica za umetno inteligenco«, z njo pa naj bi balkanska država prevzela vodilno vlogo v digitalizaciji političnih procesov. Posledice albanskega eksperimenta bodo daljnosežne – če bo Ramov hec dejansko uspel, bo to močan signal superiornosti umetne pameti nad človeško in začetek konca evolucije človeške družbe.

Profimedia

Bliskovito napredovanje virtualne uslužbenke

Diella je trenutni vrh Ramovih ambicij po vzpostavitvi povsem digitalne vlade. Država je svojo digitalno platformo e-Albania zagnala že leta 2013, toda vse skupaj je bila sveta preproščina in šlamastika, s katero si je znal pomagati le malokdo. To se je spremenilo po letu 2017, ko je digitalizacija postala prioriteta albanske politike; leta 2022 je bilo že 95 odstotkov javnih uradniških storitev dostopnih izključno po spletu, brez pardona.

Ker pa babice in dedki po albanskih zakotjih (razumljivo!) niso zmogli slediti tako hitremu »napredku«, je Ramova vlada na začetku leta 2025 lansirala preprostega klepetalnega bota, ki so mu uporabniki pisno zastavljali vprašanja, nakar jih je usmeril na pravi spletni naslov; to je bila prva verzija Dielle. Ta je nekaj mesece zatem dobila še vizualno podobo, povzeto po neki albanski igralki, in razširjene sposobnosti čvekanja; v nekaj mesecih je algoritem pripravil več kot 36.000 elektronskih dokumentov in opravil več kot tisoč storitev. In nekdo v Ramovi vladi je pomislil: »Hm, kaj pa če bi iz tega naredili kar ministrico?«

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 39, 30. september 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana