Shutterstock

Vse se je začelo leta 2010 z eno Excelovo tabelico, štirimi botri in nekaj otroki, ki so potrebovali pomoč. Danes pa je v humanitarni program Botrstva v Sloveniji vključenih več kot 5.000 otrok in 5.000 botrov. Petnajst let Botrstva v Sloveniji, ki je glas najranljivejših v naši družbi, bodo jutri obeležili v studiu 26 Radia Slovenija s prav posebnim dogodkom. Za okroglo mizo bodo sedli trije srčni botri, Aljoša Bagola, Ksenija Benedetti in Peter Prevc, in se med drugim pogovarjali o pomenu solidarnosti ter prihodnosti naše družbe. Mi pa smo pristojne iz projekta Botrstvo Slovenije povprašali  o trenutno najpomembnejših problemih, kot je recimo sistemsko urejanje subvencioniranja oskrbnin v dijaških domovih.

Kako bi orisali zadnjih 15 let Botrstva?

Prvotno je bilo Botrstvo namenjeno dodatni podpori otrokom, za letovanja, šole v naravi, obšolske dejavnosti, ki jih veselijo, skratka, da so bolj enakovredni svojim vrstnikom. Po spremembi zakonodaje s področja socialnega varstva maja leta 2012 so se v Sloveniji čez noč spremenile socialne razmere mnogih družin, s tem pa je Botrstvo postalo rešilna bilka družin, ki so se tedaj znašle na pragu revščine. Takrat jim je finančna pomoč Botrstva pomenila razliko med lačnim in sitim otrokom ter dostopom do najosnovnejših življenjskih potrebščin. Skozi vsa leta delovanja se je program Botrstvo v Sloveniji hitro in uspešno prilagajal spremembam v slovenski družbi in potrebam najranljivejših. Oblikovali so se številni projekti ter otroke in mladostnike še dodatno podprli pri razvoju. Nastal je Dijaški sklad, ki srednješolcem pomaga pri kritju stroškov za dijaški dom, Sklad za razvoj talentov, tako športnih kot umetniških, Botrstvo v športu za finančno pomoč perspektivnim mladim športnikom. Zelo srčna projekta pa sta tudi Čarobna zima in Čarobno poletje, ki otrokom omogočata, da z družino doživijo poletno ali zimsko aktivnost, recimo izlet v živalski vrt, obisk bazena, kina, gledališča, drsanje …

Kaj se je spremenilo po odhodu gospe Anite Ogulin?

Anita je bila močno prepletena z vsemi našimi humanitarnimi programi. Zaradi svojih dolgoletnih izkušenj in izjemnega čuta za sočloveka je zelo dobro vedela, kakšno pomoč in pristop potrebujejo ljudje v stiski. Bila je odlična mentorica in sodelavka, ki nam je predala neprecenljiva znanja in izkušnje, da lahko danes krepimo in razvijamo programe pomoči, ki smo jih postavili skupaj.

Celoten intervju si lahko preberete v reviji Jana, št. 39, 30. september 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana