Slaba vest ob počitku na prvi dan leta
Prvi dan leta pogosto preživimo v počitku, a ta ni vedno brez občutka krivde. Zakaj se to zgodi in od kod pride notranji pritisk, da bi morali ta dan izkoristiti bolje?
Silvestrska noč in praznično ponočevanje pustita svoj davek. Ko se tako zbudimo v prvi dan novega leta, je telo utrujeno in si želi počitka. Verjetno malce dlje pospimo skoraj vsi, a ko se dan začne in bi si želeli še malce poležavati, se pri mnogih v notranjosti zbudi čuden občutek.
Rahla napetost nas opozarja, da se je v nas zbudil tihi občutek krivde, ki pravi, da bi ta dan morali izkoristiti kar najbolje. Slaba vest, ki se pojavi ravno takrat, ko bi si lahko oddahnili. In čeprav smo nekateri na ta dan vseeno naredili bolj malo, to pri marsikomu ni bil čisto pravi, sproščeni odklop.
PREBERITE TUDI:
Ko počitek trči ob simbol začetka
Počitek sam po sebi redko povzroča nelagodje. Težava se pojavi, ko se znajde v napačnem kontekstu. Prvi dan leta ni le koledarski datum, v resnici je neke vrste simbolni začetek. Raziskave s področja vedenjske psihologije kažejo, da ljudje take mejnike pogosto dojemamo kot trenutke, ko bi morali nekaj začeti aktivno, drugače, bolje, bolj zavestno. Počitek pa je tih. Ne pusti dokaza.
In če ta dan ne izgleda dovolj »prav«, se hitro pojavi občutek, da zamujamo nekaj pomembnega. Počitek v takem trenutku dobi napačno etiketo, kot da ni dovolj ambiciozen odgovor na »nov začetek«.
Slaba vest kot naučen odziv, ne notranja resnica
Slaba vest ob počitku ni spontana, pač pa je naučena. Nastaja skozi leta ponavljanja sporočil, da je vrednost dneva odvisna od tega, kaj smo v njem naredili. Mir, ki ne pusti sledi, se v takem sistemu hitro zazdi sumljiv.
Nevroznanost pri tem ponuja zanimivo razlago. Naš živčni sistem je navajen delovanja v načinu doseganja ciljev. Aktivnost, načrtovanje in napredovanje sprožajo občutek nadzora. Počitek pa zahteva le varnost. Če ta ni dovolj stabilen, se telo ne zna povsem umiriti, um pa začne iskati razlog, zakaj je takšno stanje »nepravilno«.
Slaba vest je zato pogosto le stranski produkt tega, da nismo vajeni biti brez naloge.
Primerjanje, ki se zgodi še preden se tega zavemo
K temu svoje doda še primerjanje. Prvi dan leta je poln tihega šuma spletnih družbenih omrežij. Takoj ko se zbudimo in pogledamo v pametni telefon, vidimo, da je nekdo do tedaj že opravil pohod na lokalni hrib, drugi aktivno piše cilje, tretji govori o novi rutini. Tudi če teh zgodb ne iščemo zavestno, jih zaznamo. In v primerjavi z njimi počitek hitro izpade kot pasivnost.
A psihološko gledano aktivni in tisti, ki počivajo, pogosto počnejo isto stvar. Oba odziva sta poskus regulacije po intenzivnem obdobju. Eni se umirijo z gibanjem, drugi z umikom. Razlika ni v delovni etiki ali motivaciji, temveč v tem, kako posameznik uravnava svoj notranji ritem.
Zakaj počitek brez razlage vznemiri
Počitek, ki nima jasnega namena, je za mnoge ljudi nelagoden. Če ne služi regeneraciji za nekaj konkretnega, če ni »nagrada« ali priprava, se zdi skoraj neupravičen. A ravno takšen počitek ima pomembno funkcijo, saj omogoča našemu živčnemu sistemu, da preide iz stanja budne pripravljenosti v stanje obnove.
Znanost o stresu jasno kaže, da se obnova ne zgodi v trenutkih, ko smo usmerjeni v izboljšave, temveč takrat, ko si dovolimo biti brez cilja. To je stanje, ki ga ne moremo doseči z voljo, ampak vedno le z dovoljenjem.
Majhen, a pomemben uvid za konec
Če ste prvi dan leta imeli slabo vest, to vsekakor ne pomeni, da ste ta dan zares zapravili. Pomeni le, da se je v vas oglasil star vzorec, ki začetke enači z aktivnostjo in vrednost z učinkom. Ta glas je zgolj vaša navada.
A uspešno leto realno ne potrebuje dokaza že prvi dan in tudi počitek ni gola praznina, ampak je dragocena podlaga. Če si tako enostavno delimo dan, ki ne zahteva ničesar, le tisto, kar nam najbolj »paše«, je morda prav to zares najbolj smiseln in podpirajoč začetek.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
O avtorju
je life-coach in glavna urednica revije Rože & VRT, ki jo z veliko mero strokovnosti in uredniške vizije vodi že vrsto let. Njeno profesionalno delo se prepleta z osebnim poslanstvom – raziskovanjem človeškega vedenja ter iskanjem načinov za bolj zavestno in uravnoteženo življenje. Poleg tem o urejanju vrtov se poglobljeno posveča področjem osebne rasti - čuječnosti, meditacije in optimizacije osebne produktivnosti, kjer posameznikom pomaga razvijati večjo notranjo stabilnost, jasnost misli in učinkovitost pri vsakodnevnih izzivih. S svojim delom povezuje znanje, prakso in izkušnje v vsebine, ki nagovarjajo tako um kot srce.
