Osebni arhiv

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Koliko otrok pri štirih letih ve, kaj želi postati, ko odraste? Večina si vsak teden premisli. Enkrat bi bili veterinarji, drugič astronavti ali nogometaši ... Mali Max Alexander iz Los Angelesa pa je nekega dne svojim staršem povsem resno povedal: »Jaz sem modni oblikovalec.«

Ne da bo to nekoč, temveč da JE modni oblikovalec. Njegova mama in oče sta se sprva samo spogledala. V družini ni oblikovalcev, nihče ga ni učil krojenja niti mu ni kazal modnih revij. Namesto da bi zamahnila z roko, sta ga poslušala in podprla. Zdaj je Max star deset let in marca letos je s svojimi oblekami nastopil na pariškem tednu mode v sloviti Operi Garnier in postal najmlajši modni oblikovalec v zgodovini, ki je tam predstavil lastno kolekcijo. Medtem ko številni oblikovalci o takšnem nastopu sanjajo desetletja, je njemu uspelo še pred koncem osnovne šole.

Ko je pri štirih letih samozavestno izjavil, da želi izdelovati obleke, doma niso imeli krojaške lutke, toda mama Sherri Madison ga je vseeno vzela resno. Zato mu je kot umetnica, ki pri svojem delu pogosto uporablja reciklirane materiale, izdelala lutko kar iz kartona. Max je začel nanjo pripenjati vrvice, koščke blaga in trakove ter tako ustvaril svojo prvo »kreacijo«.

Oče in mama nista poskušala usmerjati njegovih interesov ali jih omejevati. Samo opazovala sta, koliko veselja mu prinaša ustvarjanje, in ga podprla. Ko si je zaželel šivalni stroj, sta mu ga kupila in ga tudi peljala na tečaj šivanja. Pri petih letih je že samostojno šival. Danes njegova mama pogosto poudarja, da je njena najpomembnejša naloga predvsem omogočiti sinu prostor za ustvarjalnost. Sebe v šali imenuje kar »menedžerka«, saj vodi sinova družbena omrežja in skrbi za organizacijo, Max pa je tisti, ki sprejema ustvarjalne odločitve.

Osebni arhiv

Deček, ki ne riše skic

Ena najzanimivejših posebnosti mladega oblikovalca je njegov način ustvarjanja. Večina modnih oblikovalcev najprej pripravi skice, nato kroje in šele potem začne šivati. Max dela drugače. Ko ga vprašajo, kako nastane obleka, odgovori preprosto: »Pomislim. Drapiram. Sešijem. Končano!« Blago polaga neposredno na lutko, ga oblikuje in med ustvarjanjem išče končno podobo. Navdihujejo ga umetniki, kot so Vincent van Gogh, Frida Kahlo in Yayoi Kusama, njegova moda pa je pogosto eksplozija barv, širokih krojev in domišljije. Njegova ustvarjalnost je tako izrazita, da se je že pri sedmih letih vpisal v Guinnessovo knjigo rekordov kot najmlajši modni oblikovalec, ki je pripravil modno revijo.

Osvajanje modne prestolnice

Čeprav je že kot osemletnik nastopil na tednu mode v New Yorku, je bil nastop v Parizu nekaj povsem drugega. Francoska prestolnica velja za srce svetovne mode. Tam svoje kolekcije predstavljajo največje modne hiše, kot so Chanel, Dior in Hermès. Ko je marca letos stopil na modno brv v Operi Garnier, ni bil zgolj simpatičen otrok med odraslimi modnimi velikani, temveč je predstavil izpiljeno kolekcijo petnajstih modelov, s katero se je ukvarjal skoraj pol leta. Kolekcija, ki so jo navdihnile cvetlice, je nosila močno okoljsko sporočilo. Po njegovih besedah je bil trenutek, ko je videl svoje kreacije na modni stezi, »uresničitev sanj«. Najbolj pa ga je veselilo, da je lahko svetu pokazal svoje ideje in ljudi spodbudil k razmišljanju o ponovni uporabi materialov ter manjši porabi hitre mode.

Promo

Mali borec za planet

Prav trajnost je ena najzanimivejših značilnosti njegovega dela. Številne modne znamke šele zdaj odkrivajo trajnostne prakse, Max pa jih uporablja že od začetka. Kar devetdeset odstotkov njegove pariške kolekcije je bilo izdelane iz trajnostnih materialov: ostankov blaga, t. i. deadstock materialov, odvečnih zalog tekstila, recikliranih vrečk in biorazgradljivih tkanin. Med najodmevnejšimi kosi je bila obleka iz starega vojaškega padala in kreacija iz predelanega vintage sarija.

Mladega Američana navdihuje prav ideja, da lahko odpadki dobijo novo življenje. Medijska pozornost mu godi, na vprašanja pa odgovarja samozavestno in prepričljivo. Tako je v enem od intervjujev navdušeno pripovedoval, da bi lahko obleko izdelal celo iz vreč za kavo, žlic ali obešalnikov. Zanj namreč moda nima meja. Morda prav zato njegovo delo pritegne tudi odrasle, saj mode ne vidi kot statusnega simbola, temveč kot prostor za ustvarjalnost in odgovornost do okolja.

Čisto običajen mulček

Kljub mednarodni prepoznavnosti, milijonom sledilcev na družbenih omrežjih in modnim revijam v največjih prestolnicah je Max v marsičem povsem običajen deček. Končal je četrti razred osnovne šole, obožuje sladke pariške makrone, mučijo pa ga tudi povsem otroške skrbi – denimo, da bo imel v višjih razredih krajši odmor za malico in igro. Prav s to kombinacijo otroške iskrenosti in izjemnega talenta osvaja srca ljudi po vsem svetu. Medtem ko odrasli modni velikani pogosto govorijo o inovativnosti, trajnosti in prihodnosti mode, desetletni Max Alexander vse to preprosto živi.

revija Jana