Simona Semenič: Vojna ima prostran odmev
Ob letu Zofke Kveder smo se s priznano dramatičarko in pisateljico Simono Semenič pogovarjali o ženskah, umetnosti in odmevih vojne.
Letos je minilo 100 let od smrti pisateljice Zofke Kveder, ki je imela velik vpliv na dojemanje in vlogo žensk ter odpravo socialnih krivic. Na predlog Katje Mihurko, Simone Semenič in društva Mesto žensk je država leto 2026 razglasila za leto Zofke Kveder. Z njo je tesno prepleteno tudi umetniško delo naše tokratne sogovornice.
Sicer je diplomirana dramaturginja in dramatičarka, njena dela so bila prevedena v 25 jezikov in prejela je mnoge nagrade, med drugimi nagrado Prešernovega sklada za delo v letih 2016–2018, tri Grumove nagrade, in sicer za besedila 5fantkov.si, 24ur ter Sedem kuharic, štirje soldati in tri Sofije. Napisala je večkrat nagrajeni in v kitajščino in italijanščino prevedeni mladinski roman Skrivno društvo KRVZ, zanj je prejela tudi nagrado modra ptica. Lani pa je izšel roman Bes te lopi in bil nominiran za nagrado modra ptica.
Septembra je bila v vaši režiji v Slovenskem mladinskem gledališču bralna uprizoritev štiridejanke Zofke Kveder Pravica do življenja. Kaj je tisto, kar dramo iz leta 1901, ko je bila prvič objavljena v Slovenki, dela še vedno zanimivo?
Drama je zgrajena okoli enega dogodka in je precej klasična. Liki so zelo zanimivi, živi, dialogi so gledališko močni. Mislim, da je vsebina tista, ki je danes na žalost zelo aktualna, in sicer pravica do razpolaganja z lastnim telesom. Sicer je dramsko dogajanje zgrajeno okoli hčere, ki jo želi njena družina poročiti z bogatim snubcem, da bi poplačala svoje dolgove. Ona pa se bori, da bi se sama odločila, kdo bo njej ženin.
Kmalu bo izšel vaš prevod njenega romana Hanka iz hrvaščine. Pisala ga je leta 1915. Kaj je njegovo glavno sporočilo?
Hanko razumem kot protivojni roman, kar je na žalost zdaj spet zelo aktualno. Dogaja se med prvo svetovno vojno. Ni pa to roman o dogajanju na bojišču, temveč o dogajanju v zaledju. Bojev in bojišča ne vidimo, vidimo pa ranjence, sirote, begunce, ki prihajajo v Hankino mesto. Odmevi bojišč so tisto, kar je lastno romanu. Niso samo žrtve bojev, temveč so žrtve, ki so veliko širše – družine brez vsega, sirote, ranjenci. Vojna ima prostran odmev, ki je zelo tragičen, celo bolj kot samo dogajanje na bojišču.
Novembra pa bo izšel vaš roman Draga Zofka. V njem si dopisujete s pisateljico. Koliko se je življenje žensk spremenilo v tem času? Koliko se vam zdijo teme, o katerih je pisala, še zdaj pomembne?
Življenje žensk se je zelo spremenilo. V tistem času niso mogle niti študirati. Zofka je šla študirat v Švico, a ni imela dovolj denarja, da bi končala študij. Imele so samo določene službe, bile so učiteljice ali poštarice. Učiteljice so bile lahko samo, če so bile v celibatu, v nasprotju z moškimi. To je bil boj, ki so ga morale še izvojevati. Bile so dosti manj plačane kot moški. Da ne omenjamo volilne pravice. Zdaj se je to spremenilo, a še vedno je v družbi veliko krivic, mizoginije. Če govorimo o zahodni družbi, vidimo spremembe na bolje, če pa pogledamo širše, nekatere države v Aziji ali Afriki, je na nekaterih področjih še vedno enako kot za časa Zofke Kveder.
Življenje in delo Zofke Kveder sta imela velik vpliv, ki se ga je začelo odkrivati šele pozneje. Kje je zapustila največ svojega vpliva? Ima končno mesto, ki si ga zasluži?
Ne, nima še tega mesta. Moramo razumeti, da kakovost dela presojamo po nekem kanonu, ki je izrazito moški. Od rojstva smo namreč navajeni presojati kakovost literature in umetnosti po moškem principu razumevanja. Tako so ji očitali preveč čustev in burnih odzivov v literaturi. Mislim, da je pisanje, ki je enakovredno moški pisavi, ki ni tako burno, a se ga preprosto presoja po moško in moških pravilih. Poleg tega je prva, ki se je ukvarjala s temami, kot so materinstvo, ženska prostitucija, samohranilke, ženska seksualnost in podobno. Te teme je odpirala, zaradi tega so jo kritizirali, se ji tudi posmehovali, njeno delo Misterij žene je poželo veliko ogorčenja. Te teme so po njeni zaslugi začele prodirati v literaturo. In njeno feministično udejstvovanje je odprlo marsikaj, da so ženske začele vstopati v javno polje diskurza.
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0.99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.