Move TV
© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Ikona zaklenjenega članka
Čas branja 7 min.

Legendarni TV Poper se vrača – tokrat na gledališke odre


Sonja Javornik
9. 10. 2026, 07.00
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

TV Poper, ki je Slovence nasmejal že v devetdesetih, je spet tu. Izvirni sodelavci obujajo legendarne like, le da so televizijo zamenjali za gledališki oder.

tv-poper
Mateja J. Potočnik
Še vedno isti ksihti

TV Poper je davnega leta 1994 postregel s slovensko inačico Montyja Pythona in s skeči, ki so razgalili vse posebnosti naše krajine, nasmejal gledalce. Zdaj se  vrača. A ne na male zaslone, temveč na večje odre po Sloveniji. V novi predstavi sodelujejo izvirni sodelavci, ki pravijo, da je politična scena še vedno podobna tisti iz časov televizijskih snemanj, hkrati pa priznavajo, da nič ni več, kot je bilo.

Po koncu snemanja izvirne serije v začetku tisočletja so se že večkrat pojavile ideje, da bi TV Poper oživili na televizijskih zaslonih. »Pred kakimi petnajstimi leti je prišlo vabilo. Ni se točno vedelo, ali bi bilo to na nacionalni televiziji ali bi se delalo v Kopru, kjer smo snemali tudi nekoč. Mediji so celo pisali, da so za oddajo že rezervirana neka sredstva. A potem je ta denar izginil, kot mi je nekoč povedal pokojni Sašo Hribar,« je povedal Boris Devetak, ki je z Miranom Košuto postavil ogrodje televizijske oddaje.

Kot da ne bi bilo premora

Predstava je zdaj nastala na pobudo Vida Valiča, ki je producent in režiser. »Vid je zbral mene, Devetaka in Natašo Živkovič, ki smo bili aktivni sodelavci takratnega Popra. Žal Verča, ki je bil eden od pomembnih stebrov, že dolgo ni več z nami. Tudi nekaj drugih sodelavcev ni v sedanji ekipi. Eden od kolegov nima časa, ker ima preveč obveznosti s svojim teatrom. Imeli smo sodelavca, ki je sodeloval v pevskih točkah, zdaj pa jih nimamo prav dosti, zato ni imelo smisla, da bi sodeloval. Tretji je sodeloval samo kot soavtor, ni pa nastopal,« pojasni Boris Kobal, ki je v teh dobrih dveh desetletjih premora sodeloval z Devetakom tudi pri predstavi Pandemenca. Nataša Živković pa se je zdaj z njima srečala po res dolgih letih, a se ji zdi, kot da ni minilo toliko časa. »Takoj sem padla v lik! Tudi kadar sem na terenu snemala z Gojcem, je bilo, kot da ni bilo premora. Kar je nenavadno, saj zadnjih 15 let sploh nisem bila na odru, ne televizijskem ne gledališkem.«

Premiera je bila konec prejšnjega tedna v ljubljanski Festivalni dvorani, malo pred tem je imela ekipa predpremiero v Kulturnem domu Grosuplje. Kar je za ekipo, ki ne skriva svoje bolj levo orientirane politične izbire, kar zanimiv izbor prizorišča. Kljub temu Borisa in Nataša na odru niso imeli dlake na jeziku. Čeprav je bila šele predpremiera, so bili že zelo usklajeni, rutinirani. To ne bi bilo mogoče, če se ne bi tam do leta 2003 res dobro spoznali. Seveda nihče od njih ni pozabil na like, ki so nekoč pritegnili gledalce pred zaslone in jih nasmejali do solz. Pozabili pa jih niso niti gledalci, saj so se od začetka izvrstno odzivali na predstavo, ki je zasnovana kot informativna oddaja, v kateri so gostje v studiu (na odru), vmes pa je veliko terenskih prispevkov, ki jih gledamo na velikem platnu. V njih sodelujejo še trije igralci, ki so tudi bili del izvirne oddaje. To so Nataša Tič Ralijan, Gojmir Lešnjak Gojc in Inacio Bintchende.

Arhiv bo šel v smeti

Zanima nas, ali si je ekipa morda med snovanjem predstave ogledala arhiv starih oddaj, a Boris Kobal razkrije žalostno realnost slovenskih medijskih arhivov: »Katere oddaje? Kateri arhiv? Arhiv je v Kopru in vse oddaje so tam na kupu, a bodo verjetno šle v smeti! Shranjene so še na kasetah formata beta, ki ga ne uporabljajo več. Prosili smo, da bi na svoje stroške digitalizirali arhiv, a so nas zavrnili, češ da je to njihova naloga. Ampak očitno je še ne mislijo opraviti.«

tv-poper
Mateja J. Potočnik
Salve smeha ob legendarnih junakih

Sicer pa niso imeli kakšne posebne potrebe po ogledu starih oddaj, saj se še dobro spomnijo skečev in večina tudi po treh desetletjih še funkcionira, nekaj so jih celo dodelali za to predstavo. Tako je iz skeča v 90., ko kmet na jablani pridela hruško, zdaj v predstavi kmet, ki ima na jablani ogromno bučo in paradižnik pa še marsikaj, da ne omenjamo, da mu krava daje mleko kar v embalaži, njegova pšenica ima kakšen meter dolgo klasje, zelo ponosen pa je tudi na svojo salamo, v kateri ni niti pikice mesa … Humor je torej  enak, vendar ustvarjalci opozarjajo, da se nam lahko nekaj zdi smešno, kje drugje pa odziv ne bi bil vesel. »Pri nas je ta tema tabu in zato deluje,« pojasni Kobal.

Preberite še

Skeče so pisali Vid in oba Borisa. Najprej so si naredili seznam tem, potem pa razmišljali, kako bi jih obdelali čim bolj smešno. Običajno se gledališke predstave iz ponovitve v ponovitev malenkost spreminjajo. Tudi v tem primeru bo tako, a samo v delu, ki se odvija na odru, saj bo posneti del ostal. »Posnetkov ne bomo nadgrajevali, ker ni denarja!« brez oklevanja izstreli Kobal in nasmeji sodelavce. Sicer pa za spremembe menda ni potrebe, saj so po Kobalovem skeče izpeljali tako, da bodo zanimivi tudi čez čas. Devetak ga takoj dopolni: »Razen če ne zamenjajo Stevanovića!«

Žalostni element

V dobrih dveh desetletjih se je naš svet dramatično spremenil. Zdaj živimo v dobi družbenih omrežij in hitrih informacij, spremenila pa se je tudi politična krajina. Toda ustvarjalci pravijo, da se za njihovo satiro situacija ni tako spremenila. »Pogovarjamo se še vedno o enih in istih stvareh. In tudi bolj ali manj eni in isti ksihti so tam – na eni in na drugi strani,« je odločen Kobal. Ob tem pa opozori na bizarno spremembo, ki jo opaža pri današnjih politikih: »Spremenilo se je le to, da so postali v marsičem boljši humoristi kot mi! Ampak to je žalosten, to ni vesel element, da prevzemajo stand up. To ni več politika, to, kar delajo, je stand up!«

Da se stvari le vrtijo v istem krogu, potrjuje tudi Devetak: »Ko smo delali oddajo, je bil v svojih najmočnejših letih Janez Drnovšek s svojo stranko, Janša pa je bil opozicija. Janša je še tu, drugi pa se malo menjajo. Mogoče je razlika ta, da smo postali faktor nič v mednarodni ali evropski politiki. Še sami zase ne znamo poskrbeti!«

Politika je le del vsebine

 V predstavi se med drugim lotevajo vprašanj družbene morale, spovedi in satiričnih dilem o utaji davkov ter strankarskih izkaznicah. V skečih nastopajo liki, ki smo jih spoznali v 90., kot so kraški kmet Stanko Vrabec, duhovnik Valentin Senica, terenski poročevalec Janez Belina, narodno-zabavna družina Vižintin, miličnik Mario Lesi … »To so prepoznavni človeški liki. Kviz je satira na slovensko mentaliteto, da ne govorimo o tem, kdo vse hodi na te kvize in kakšna je naša splošna raven znanja,« razmišlja Devetak.

Posebno poglavje v današnjem svetu je cenzura, ob kateri so mnogi ustvarjalci postali bolj previdni in zadržani pri svojih nastopih. Devetak opozori, da je velika razlika med televizijo in svobodo gledališkega odra: »V gledališču je cenzura tam, kjer si ti sam postaviš mejo. Na odru lahko počneš, kar želiš. Mogoče ne boš imel publike, to je pa že drug problem …«

tv-poper
Mateja J. Potočnik
Se še spomnite TV Popra? Legendarna ekipa se vrača

Kako se je spremenil humor v tem času

Boris Devetak: Vse je samo še bolj smešno. Celo takratne novice lahko danes samo malo obrneš, pa so spet smešne.

Nataša Živkovič: TV Poper je močno vplival na našo humoristično sceno, saj je cel kup današnjih komedijantov imel za vzor prav našo oddajo. TV Poper so gledali vsi, mladi in stari. Tak primer je lik kmeta Vrabca, ki ga vidite v predstavi. Smešen se zdi otrokom in zahtevnejši publiki. To je skeč, ki ga boste lahko gledali čez 20 let in se smejali. Vložki 'pridem več k’sno' in 'kaj so gotovi čevapčiči' pa še dolgo ne bodo šli v pozabo.

Gojc: Humor je postal še bolj smešen!

Nataša Tič Ralijan: Hvala bogu ni izgubil h-ja!

Bi umetniki morali biti tudi družbeno kritični, kot je vaša predstava?

Gojc: Bog ne daj! Umetniki so paraziti! Samo tiho naj bojo in nič naj ne delajo kot doslej in bodo živeli kot bubreki v loju!

Nataša Tič Ralijan: Umetnik ne kritizira. Je ogledalo. Včasih malo čustveno …

Kobal: Nimam takih ambicij in že nekaj časa ne verjamem, da umetnost lahko karkoli spremeni. Niti ne vem, kakšna bi bila definicija umetnosti, vem zgolj to, da smo ljudje zmeraj slabši, čeprav obstajajo čudovite pesmi, glasba, predstave … Morda me neka lepa melodija za nekaj minut res pelje v lepši svet, ampak potem sem spet tu. Da bi umetnost nekaj rešila, je absurd. Rimljani so rekli, da moraš človeku dati kos kruha in zabavo, in morda so imeli celo prav. Sicer pa se je izkazalo, da je demokracija padla na preizkušnji in da je po mojem diktatura za človeško naravo bistveno primernejša, saj si večina želi, da nekdo drug prevzame vajeti, da potem ni treba njim razmišljati.

Devetak: Kadar pridemo na oder, so gledalci običajno naši somišljeniki, tako da niti ne moremo spreminjati nikogar, ker tistih z drugačnimi pogledi na svet na naših predstavah ni.

Nataša Živković je povedala, da sta ji oba Borisa v veliko pomoč na odru. Tako je sproščena, saj sicer –v nasprotju z njima – v vmesnem času ni nastopala, temveč se je zaposlila kot vzgojiteljica. Pošalila se je, da je zaradi otrok vajena potrpljenja, tako da tudi Borisa z lahkoto prenaša.

jana

Digitalna naročnina

Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!

Naročite Jana Premium
Jana

Prva stran dneva

Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.

jana

Digitalna naročnina

Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!

Naročite Jana Premium

© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.