Mateja J. Potočnik

»Ko sem pred slabim desetletjem prišla v Slovenijo, je bilo zame vse novo in polno izzivov. Vendar sem nadvse prilagodljiva in sem se hitro vklopila v novo okolje. Res drži, da so otroci nadvse prilagodljivi, sama pa sem nadvse hvaležna, da sem dobila priložnost za novo življenje v tako krasni deželi, kot je Slovenija,« pravi 18-letna Anastasiia Kopychko, ki je  k nam prišla z mamo, čez čas pa se jima je pridružila še babica.

Slovenija

Predstavljamo kandidatke za Slovenko leta 2025

»Čas mineva tako hitro in vsak dan je toliko novosti, da pozabljam stare spomine in si ustvarjam nove. Tako sem že skoraj pozabila, kakšni so bili moji prvi slovenski dnevi. Nikoli pa ne bom pozabila, kako všeč mi je bilo tu že od prvega dne: v Ukrajini smo živeli v velikem mestu, kjer je bilo veliko blokov in industrije, zato je bilo vse sivo. V Sloveniji, tudi njeni prestolnici Ljubljani, pa je narava prekrasna. Kamorkoli se ozreš, si obkrožen s soncem in zelenjem. To je res neverjetno!« je navdušena Anastasiia, ki se je takoj po selitvi začela učiti slovenščine.

V šoli je imela dve sošolki iz Rusije in  z veseljem sta ji pomagali, krasna učiteljica pa ji je znala približati tako slovenščino kot preostale predmete. Takoj na začetku se je resno zakopala v delo in bila hitro enakovredna vrstnikom, četudi je to pomenilo veliko dodatnega učenja.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 7, 17. februar 2026.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana