Janin Vezovnik

Klobuček, rdeča šminka in molekularna kuhinja. Liza Marijina je v seriji Ja, Chef! ustvarila lik kuharice in hčerke Ljubomirja Bohinca ter hitro pritegnila tudi pozornost  gledalcev, ki ne zahajajo v gledališče. Večkratna nagrajenka se v zadnjem času posveča projektom, ki prepletajo umetnost in psihoterapijo, in v prihodnosti se namerava na to področje še intenzivneje podati. Med pogovorom je razkrila tudi svoje intimne plasti, ki so jo pripeljale do globljega zanimanja za osebno rast. Ukvarjanje s sabo jo je osvobodilo in tega ne skriva. Brez zadržkov pripoveduje o poti, na katero se je podala, da bi našla notranji mir. Zadnja leta diha s polnimi pljuči, a prej je dolgo na ramenih nosila veliko teže. Bremena je odložila s pomočjo psihoterapije, sedaj pa k osvobajajočim premikom spodbuja tudi druge. S spremembo imena je pustila preteklost za seboj tudi simbolično. Danes je srečna, zadovoljna in ljubljena v objemu moškega, ki ji pomeni varen pristan.

POP TV

Igralka na terapevtskem odru

Nedavno me je na družbenih omrežjih predramilo Lizino kričanje. Na kratkem posnetku se je igralka znesla nad medicinsko sestro in kaj hitro je postalo jasno, da neprijeten prizor ni utrinek iz serije ali filma. Je Liza resnično izgubila potrpljenje? Seveda ne. Posnetek prikazuje terapevtsko delavnico simulacije življenjskih situacij, ki jih igralka soustvarja s psihoanalitičnim psihoterapevtom Zoltanom Papom. Gre za slovensko terapevtsko inovacijo, ki zajema učenje asertivne komunikacije.* Udeleženci v varnem okolju poustvarijo izzivalne odnose iz svojega življenja, pri čemer Liza kot profesionalna igralka vstopi v vlogo sogovornika, udeleženec pa dobi priložnost, da preizkusi nove odzive, se postavi zase in okrepi svoj notranji občutek moči.

Kako je prišlo do sodelovanja? »Zoltan je človek debat in stikov,«se nasmehne Liza in razloži, da pogosto navezuje stike z ljudmi, ki se ji zdijo zanimivi, ter se z njimi zapleta v razprave. Tudi pri njem je bilo tako. Njegovo razmišljanje jo je pritegnilo in tako se je rodila ideja o prepletu umetnosti in psihoterapije. »Na začetku sem upodabljala različne like kot del njegovega predavanja, potem pa se je projekt razširil in začeli smo delati z zaposlenimi v UKC Maribor. Ti so pogosto preobremenjeni, delo pa otežujejo tudi dolge čakalne vrste in vsakodnevni izzivi z bolniki, ki so nemalokrat nestrpni in neprijazni. In prav tu se je pokazala velika potreba po treningu asertivne komunikacije in deeskalacijskih tehnik. Prikazali smo torej, kako se odzvati v zahtevni situaciji na način, ki stvari ne zaostri,« razloži in nadaljuje, da so delavnice osebju pomagale, da se je lažje spoprijelo s težavnimi situacijami.

Petra Molan

Slovenska terapevtska inovacija

Zanimanje zanje pa ni ostalo le znotraj zdravstvenega sistema – vse bolj se je namreč potreba po njih kazala tudi pri ljudeh iz vsakdanjega okolja. Liza in psihoterapevt sta tako začela z delavnico Mejna točka, ki obravnava splošne medsebojne odnose. »Ljudje pogosto težko postavijo mejo, izrazijo svoje potrebe ali povedo tisto, kar bi morali. Tudi sama sem se dolgo uvrščala v drugo skrajnost – nisem znala povedati stvari mirno, mehko. Veliko sem govorila, metala resnico v obraz – mislila sem, da s tem dosežem več. A pogosto prav zaradi tega nisem bila slišana. To je bil zame velik uvid,« je odkrita igralka, ki se je že pred leti naučila manj impulzivnih reakcij. Kako nekaj povedati mehkeje, je bil zanjo, kot priznava, velik izziv. Izkušnje pa kažejo, da lahko tovrstno učenje pomaga tako zadržanim kot eksplozivnim posameznikom. »So namreč ljudje, ki ne morejo spregovoriti niti besede, ker preprosto zmrznejo. Potem pa so tu še tisti, ki niso slišani, ker jih preplavijo čustva in iz njih kar bruha – med slednjimi sem bila dolgo tudi sama. Velikokrat ljudje kričimo iz glave – iz nekega notranjega nemira ali miselnega krča. Pa vendar je ključen stik s telesom. Ko ga vzpostaviš, je lažje mirno izraziti, kar čutiš. In takrat si tudi bolj slišan.«

Preteklost zakrpala s terapijo

Osebna rast je Lizina velika strast. O tem rada govori, odkrita pa je tudi glede svojih notranjih stisk, ki so jo spodbudile k raziskovanju in iskanju rešitev. »Pravzaprav so bili odnosi tisti, kjer se je moja notranja stiska najbolj kazala. Nisem bila zmožna ustvariti intimnih, varnih in dolgoročnih odnosov, pa tudi odnos s sabo ni bil dober. Nisem se počutila dobro v sebi. In na neki točki sem preprosto šla na terapijo. Tam pa se je začelo – raziskovanje, razumevanje, premiki. Seveda se ta pot nikoli zares ne konča, gre za življenjsko delo. Ampak nedvomno pomaga. Zame je bila to prelomna odločitev.«

Petra Molan

Zaceljena in ljubljena

Igralka se je na psihoterapijo podala pred skoraj desetimi leti. V tem obdobju ji je pri sebi uspelo narediti velike spremembe. »Ena največjih je ta, da imam že dobra tri leta stabilen in ljubeč odnos s partnerjem, kar mi do zdaj nikoli ni uspelo. Prej sem se zapletala v drame, odnose z nedosegljivimi moškimi, takšnimi, ki niso bili varni. Zdaj pa prvič čutim, da imam varen pristan. Druga velika sprememba je odločitev, da jeseni zapuščam SNG Maribor,« pove. Ta korak seveda ni preprost, je pa pretehtala odločitev, da ne bo več čakala, da bi drugi ugledali njeno vrednost. Tako prevzema odgovornost, pogumno stopa na samostojno pot in se s svojimi projekti lušči iz vloge žrtve, ki jo je omejevala.

Psihoterapija je v njej sprožila veliko premikov, največ sprememb pa opaža v svojem počutju. »Bolj sem zadovoljna s sabo. Prej sem nosila veliko notranje teže – tega nisem občutila samo jaz, tudi drugi so opazili. Kot bi življenje ves čas nosila kot neko breme. Danes pa se zdi, da sem odložila veliko teže. Pravijo, da življenje ni potica, ampak mislim, da je lahko, če si upaš odrezati debel kos. Ne želim, da to zveni samo kot neko pozitivno razmišljanje – gre za realno spremembo, ki jo čutim vsak dan. Počasi sem to breme začela odlagati. In danes mi je lažje. Bolj sem pomirjena. Bolj sem jaz.«

Marko, moj varni pristan

Liza o svojem partnerju govori z mehkobo v glasu. Njeno srce je osvojil glasbeni ustvarjalec in producent Marko Lük, znan tudi kot vodja šole glasbene produkcije AlphaWave. »Marko je v mojih očeh predvsem ljubeč partner in varen pristan. Kot sem že omenila, sem v preteklosti privlačila precej nedostopne moške in res iskreno povem: pred leti se mi tak moški, kot je Marko, verjetno sploh ne bi zdel zanimiv. Ker je 'preveč' varen. Preveč … normalen, če lahko tako rečem. Ni dramatičnosti. Ni kaosa. Seveda imava tudi izzive, ampak večinoma je najin odnos miren, lep. Zdravilen. In to je zame nekaj novega, pa hkrati zelo dragocenega,« je odkrita igralka.

Težka plat preobrazbe

Notranja preobrazba seveda ni bila preprosta. Kaj je bilo zanjo najtežje? »Postaviti mejo svoji mami. To je bil absolutno velik korak. Stopila sem namreč v odraslo verzijo sebe in nisem več reagirala iz vloge male punčke. V tej vlogi lahko ostajamo tudi pri šestdesetih, še ko mame ni več. Notranja dinamika ostane, če je ne ozavestimo. Sicer pa verjamem, da imamo vsak dan znova možnost izbirati: lahko ostanem tam, kjer mi je znano, ali pa naredim korak naprej, ven iz cone udobja. Nenehno se lahko dajem v malo neprijetne situacije, a preko tega rastem,« pojasnjuje igralka, ki je pred nekaj leti spremenila ime in priimek. Liza Marija Grašič je namreč postala Liza Marijina. Ima ta odločitev globlji pomen? »To je res precej osebna zgodba. Hotela sem malo odložiti družinsko prtljago, ki je bila precej težka. Rekla bi, da sem v Mariji našla materinsko figuro.«

Petra Molan

V psihologiji našla novo smer

Igralko je k psihoterapiji pritegnila predvsem želja po nadaljnjem raziskovanju sebe. Po letih, ko je osebni rasti namenjala čas, energijo in denar, se je odločila za Šolo za integralno telesno psihoterapijo, kjer trenutno obiskuje program osebni razvoj. »Celjenje preko telesa je bilo zame pomembno že od začetka – tudi joga, somatika …, vse to me izredno zanima. Stik s telesom je ključen,« pojasnjuje Liza, ki igralskega poklica ne namerava opustiti. »Še vedno sem igralka. A stvari se zelo lepo prepletajo. Vse, kar sem raziskovala skozi osebno rast, mi danes daje dodatna znanja, ki se čudovito dopolnjujejo z igralskim delom. Zoltan je to opazil še prej kot jaz in mi rekel, da bi bilo smiselno povezati ti dve področji. In zdaj vidim, kako prav je imel: eno z drugim organsko raste.«

Življenje je oder

Liza trenutno razvija mentorski program, ki bo združil njeno igralsko znanje, izkušnje iz jin joge in somatike ter bogat nabor življenjskih izkušenj. Udeleženci bodo z različnimi vajami krepili stik s sabo, gradili občutek notranje moči in raziskovali, kako se lahko jasneje in samozavestneje izrazijo, pa naj bo to na odru, pri javnem nastopanju, v službenih okoliščinah ali osebnih odnosih. »Kot igralka se z izražanjem in telesom veliko ukvarjam, obenem pa me je moja osebna rast pripeljala do spoznanja, da te veščine niso uporabne le na odru. Navsezadnje je tudi življenje en sam oder in mnogo ljudi bi s tem lahko veliko pridobilo. Prepričana sem, da je ključ do sprememb stik s sabo, s telesom – in s tem tudi z našim živčnim sistemom. Ko se umirimo in smo povezani sami s sabo, lahko v svet vstopimo bolj celostno, v katerikoli življenjski situaciji. Zato pripravljam program, ki bo usmerjen v avtentičen in samozavesten nastop – pa ne v klasičnem smislu javnega nastopanja. Gre za to, kako stopimo v življenje in se izrazimo kot celovita oseba,« pojasnjuje Liza.

Njena zgodba je dokaz, da se sprememba začne takrat, ko si drznemo prestopiti lastne meje. Danes tako stopa na oder življenja z novo močjo – kot igralka, bodoča mentorica in ustvarjalka prostorov, kjer se ljudje učijo stati trdno v sebi. In to je šele začetek.

Objavljeno v reviji Jana,  št. 33, 19. avgust 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.