Elda Viler: Izpolnila sem svoje sanje
'Nešolana pevka iz Koštabone je pri svojih 81 dosegla vse, o čemer je sanjala,' pravi Elda Viler.
Tekst: Katjuša Štingl
Ko se srečava, je še slab mesec do njenega velikega, že razprodanega poslovilnega koncerta v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, a je dotlej pred njo še vsaj osem manjših koncertov po Sloveniji. Drznem si napisati, da je kraljica slovenske popevke, prejemnica številnih nagrad strokovne žirije, občinstva, gostja festivalov doma in po svetu, a pri vsem tem ostaja skromno ponižna. »Jaz sem svoje sanje izpolnila. Nešolana pevka iz Koštabone je pri svojih 81 dosegla vse, o čemer je sanjala,« pravi Elda Viler, medtem ko srka svoj mali maccahiato v ljubi kavarni blizu njenega doma na Brodu v Ljubljani.
Redki so ljudje, pred katerimi imam kot novinarka tremo. Pa ne bi rekla ravno tremo, prej vznemirjenje, spoštovanje in hvaležnost, da imam ta privilegij in me spustijo v svoj svet. Na Eldo sem čakala leta, da sva se srečali. Do kavarne blizu njene hiše, ki sta jo s pokojnim možem, glasbenim producentom Antonom Dežmanom, postavila pred več kot 40 leti, jo pripelje sin.
»Joj, ta sneg in ledeno je vse, veste, da si ne upam sama peš, imam te dni toliko koncertov, kot če bi imela dvajset let, moram se paziti,« so njene prve besede, ko prisede. Elegantno urejena, z damsko kučmo na glavi, opaznim nakitom in roza šminko je videti kot prava diva, tudi če sama tega ne bo priznala. Pohvalim njen videz in jo vprašam, ali še vedno šiva. To sem namreč prebrala v njeni avtobiografiji in prišla na intervju z dolgim seznamom vprašanj. A najina kava je šla čisto po svoje, tako kot gre življenje.
Pojoča in delavna mladost
»V letih, kot sem jaz, človek že bolj slabo vidi, pa tudi ne potrebujem več dosti novih stvari, zato ne šivam več. Razen kakšnih manjših popravil zase, pa za vnuke. A včasih sem, o pa še kako! Veliko oblek za nastope sem si sešila sama. Celo za prvega, na Pokaži, kaj znaš, ko sem kot mladenka zastopala našo vas. Blago mi je kupila mama v eni najdražjih trgovin z blagom v Trstu,« jo prevzame spomin in za trenutek v mislih odtava v čas mladosti, ko je po šoli hodila k teti Angeli na ure šivanja. Doma je šivala za vaške ženske, starša sta jo spodbujala, naj bo šivilja, a Elda si je želela peti.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 4, 27. januar 2026.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 evra!