Preberite, kaj nam v zvezi s tem svetuje eden največjih poznavalcev te problematike, ki je življenje posvetil žlahtnjenju in pridelavi ekoloških semen, zdaj pa v Bruslju budno spremlja pogajanja o novih uredbah, ki so tik pred tem, da za vedno spremenijo hrano, kot jo poznamo danes.
Kdo je Gebhard Rossmanith
Dolgoletni strokovni vodja največje nemške semenarske hiše Bingenheimer Saatgut, Demetrov pridelovalec, agronom, član odbora IFOAM (največjega združenja za ekološko pridelavo) ter član odbora evropskega in nemškega združenja za ekološko semenarstvo in žlahtnjenje rastlin. Decembra je prišel na strokovni obisk na Inštitut Ekosemena, ki vodi Semenjalnico – ekološko certificirano hranilnico semen.
***
Svoje življenje ste posvetili pridelavi zdrave hrane, biodinamiki, pridelavi semen in prizadevanju za najvišjo možno kakovost hrane. Pravite, da smo kot človeštvo danes na kritični točki, ki bi lahko zamajala našo prehransko suverenost.
Semena so temelj za skoraj celotno pridelavo hrane, pa tudi krme! Zato je za prehransko suverenost bistveno, od kod prihajajo, kdo je lastnik tega vira in kakšna kakovost hrane je mogoča z uporabo teh semen. V mnogih delih sveta so kmetje skoraj popolnoma izgubili suverenost nad semeni, ki jih uporabljajo. To velja za vse industrializirane regije, kot so Evropa, Japonska in Severna Amerika, pa tudi za vse pomembnejše regije, kot sta Kitajska in Južna Amerika. Vendar so čedalje bolj na udaru tudi tako imenovane regije globalnega juga, kot so Afrika, Indija in Indonezija, kjer večino podeželskega prebivalstva še vedno sestavljajo mali kmetje, ki delujejo predvsem samooskrbno. Ti so pod vse večjim pritiskom, naj uporabljajo visoko industrializirana semena globalnih semenarskih korporacij, pri čemer izgubljajo svoja lastna dediščinska semena in postajajo odvisni od tujih. Torej: kdor ima v lasti semena, nadzoruje pridelavo hrane.
Šest največjih korporacij že nadzoruje več kot 60 odstotkov trga. Kaj takšna monopolizacija pomeni za nas potrošnike?
Potrošniki v tako imenovanih razvitih državah se običajno ne zavedajo, da je skoraj vsa hrana, ki jo dobijo, osnovana na semenih velikih semenarskih industrij. Dokler je hrana poceni in privlačnega videza, so potrošniki zadovoljni. A cena te odvisnosti je visoka. Odvisnost vpliva na splošno preskrbo, še posebej pa na kakovost vsakodnevne hrane. Kakovost hrane je odvisna od različnih dejavnikov. Ni vseeno, ali jemo ekološko ali s pesticidi in sintetičnimi gnojili pridelano hrano. Ni vseeno, ali uživamo sveže živilo ali predelano in z veliko kemičnih dodatkov. Tudi ni vseeno, kakšna je genska pestrost živil, ki jih uživamo. Semenarsko industrijo zanima dobiček. Njihov interes ni biotska raznovrstnost, zdravje ter neodvisnost kmetov in potrošnikov. Na koncu ljudje jedo tisto, kar je v interesu teh korporacij.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 2, 14. januar 2025.
