Profimedia

Gre za olje, meso, školjke, sadje, zelenjavo. Izdelke, ki jih vsak od nas kupuje vsak dan. Gre za prehransko mafijo, ki na trgovske police pošilja izdelke slabše kakovosti, kot jo navaja deklaracija, izdelke s pretečenim rokom, izdelke, ki ne dosegajo higienskih standardov, in celo take, ki so preprosto strupeni. Gre za ponarejeno hrano.

Goljufanje s hrano morda ni prvo, na kar bi pomislili ob besedi kriminalna združba. A ko pogledamo, za kakšne številke gre, je jasno, zakaj se splača. Že samo odkrite »ponarejene« hrane je bilo letos za skoraj sto milijonov. Ocenjujejo, da gre celoten zaslužek kriminalcev na tem področju celo v več milijard.

Kriminalne skupine, ki se ukvarjajo s ponarejeno hrano, delujejo kot dobro organizirane kuhinje z umazanimi skrivnostmi. Najprej pridejo do surovin, ki bi jih običajno zavrgli. To so lahko presežki zalog, izdelki s pretečenim rokom ter tihotapljeni ali nelegalno uvoženi izdelki. Te spretno preoblikujejo in na police vrnejo kot sveže in celo vrhunske izdelke. Če je treba, najprej kvarljiva živila »prenovijo« s čiščenjem, kemično obdelavo ali dodajanjem aditivov, da so videti kot pravkar obrana ali pripravljena.

Sledijo prepakiranje in nove etikete: stare nalepke letijo v smeti, datumi se zamenjajo, nova embalaža se zdi povsem profesionalna. Ponaredijo poreklo, certifikate in transportne dokumente – vse tisto, kar nam običajno zagotavlja, da pride hrana do trgovin in restavracij varna, zdrava in higiensko neoporečna. Da goljufija uspe, imajo kriminalci lovke razpredene po celotni verigi. Mafijske združbe vodijo, financirajo skladišča in prevoze ter skrbijo za fizično in pravno prikrivanje.

V dobavni verigi pa so tudi »insiderji« — kmetje, predelovalci in trgovci, ki mešajo cenejše surovine, ponovno etiketirajo in kradejo identiteto izdelka. Podkupljena logistika in skladišča omogočajo preusmeritve in ponarejanje dokumentov, medtem ko uvozniki in fiktivne firme ustvarijo videz legitimnosti. Koruptivni uradniki in laboratoriji podpišejo certifikate; gostinci in črni distributerji vpeljejo blago v trgovino; finančni posredniki spravijo dobiček v »čisto« ekonomijo. Tovrstne mreže dopolnjujejo še tatovi tovora in digitalni strokovnjaki za lažne dokumente. Na koncu »svež« izdelek konča na policah trgovin, v restavracijah, na tržnicah ali v spletni prodaji, kjer nihče ne pričakuje nič vprašljivega.

Ribamo, režemo, mešamo, sekljamo ...

Kot poje ponarodela reklama za Frutek. Le da gre pri ponarajeni hrani za temačno stran. Pri načinih, kako čim več zaslužiti, so kriminalci izjemno domiselni. Najpreprostejša prevara je podaljševanje roka uporabnosti, pri kateri izdelkom s pretečenim rokom samo zamenjajo deklaracije. Najpogostejša pa je goljufanje pri poreklu in kakovosti. Tu je še posebej na udaru olivno olje ekstra vergine, ki ga mešajo s cenejšimi olji, včasih tudi takimi, ki niso primerna za uživanje, ter mu pripišejo lažnivo poreklo. Priljubljena tarča so tudi ribe – manj vredne vrste prodajo kot dražje. Osliča, na primer, prodajajo kot trske.

Označijo jih kot »divje« namesto gojene, zamrznjene prodajajo kot sveže, jih pogosto »osvežijo« z barvili in kemikalijami, da so videti bolj sveže in privlačnejše, ponaredijo trajnostne certifikate in fileje celo sestavijo iz različnih vrst v »celo« ribo. Po poročanju revije Food Safety je tudi skoraj polovica vsega medu, uvoženega v EU, ponarejena z dodajanjem sladkornih sirupov, barvil, laganjem o vrsti medu in pretvarjanjem njegovega geografskega izvora. Čiste niso niti začimbe.

Med letoma 2019 in 2021 je skupno raziskovalno središče EU opravilo skoraj 10.000 analiz na 1885 vzorcih in odkrilo, da je bilo okoli 10 odstotkov vzorcev mešanih z različnimi polnili. Origano, ki so mu bile primešane cenejše sestavine v kar polovici vzorcev. Najpogosteje so bili to oljčni listi. V začimbah so našli tudi škrob, moko, kredo itd. Med ponarejenimi izdelki so tudi olive, ki jih s kemičnimi postopki prebarvajo na črno in dražje prodajo. Takšna obdelava je sicer dovoljena, a mora biti jasno označena.

Večini kupcev pa bi se najverjetneje najbolj dvignilo ob problematičnem mesu, ki se znajde v trgovinah. Posnetek Wuropola iz enega od obratov na črno za predelavo mesa je nagnusen. V prostoru, ki je še najbolj podoben zanemarjeni kleti, v umazaniji izpod stropa visijo delno razrezani živalski kadavri. Človek zboli že ob pogledu nanje, kaj šele, da bi jih jedel.

Posnetek je iz letošnje akcije, v kateri so med drugim zajeli rejce v Italiji, ki so prodajali meso konjev, zdravljenih s farmacevtskimi izdelki, ki so zelo tvegani za zdravje ljudi. Pa odkrili nezakonite klavnice na Portugalskem, ki še zdaleč niso dosegale higienskih standardov. V Španiji so školjke iz reke Tajo prodajali, kot da so prišle iz veliko čistejših rek. Reka Tajo je onesnažena s težkimi kovinami, kot so svinec, kadmij in živo srebro, saj je polna industrijskih in komunalnih odpadkov. V isti državi so prodajali tudi morske školjke, ki niso bile več primerne za uživanje.

Ne le manj kakovostno, tudi nevarno. Ena izmed glavnih ugotovitev letošnje akcije pa je še posebej skrb zbujajoča. Kriminalne združbe so se namreč infiltrirale v podjetja, ki se ukvarjajo z odpadki. Od tam dobivajo hrano, ki čaka na uničenje, jo »obnovijo«, prepakirajo in ponovno prodajo. Ta hrana seveda ni le manj kakovostna, ampak lahko tudi nevarna, kar se je izkazalo na primeru konzerviranih rib. Obseg preoznačevanja pretečene hrane, pravijo pri Europolu, je trenutno brez primere.

Hiter in velikanski dobiček ter majhno tveganje, da bi jih odkrili, so privlačna kombinacija za kriminalce, zato bo ponarejena hrana ostala stalnica tudi na evropskih policah. Takšne prakse pa niso le prevara. Zavajajo potrošnike, spodkopavajo zaupanje v varnost hrane in v pristojne institucije ter predvsem resno ogrožajo zdravje ljudi. Kljub vsemu trudu jih Europol in sodelavci ne bodo nikoli vseh polovili. Kolikor se da, bomo morali biti pri nakupih previdni sami. Kako, pišemo v okvirčku v nadaljevanju. Zlato pravilo pa ostaja –  če je nekaj prelepo (beri: prepoceni), da bi bilo res, potem verjetno ni res. 

Operacija OPSON

Vsako leto znotraj EU in izven njenih meja poteka operacija OPSON, v kateri sodelujejo evropske institucije pregona in nadzora, kot so Europol, OLAF, GD SANTE ter 31 držav po vsej Evropi in drugod. Letos so ujeli več kot 600 goljufov in zasegli 259.012 paketov, 1.416.168 litrov pijače in 11.566.958 kilogramov hrane, vključno z mesom in morskimi sadeži. Seznam živil in pijač, ki so jih odstranili s trga, je zelo raznolik: osnovna živila, kot so sadje, zelenjava, perutnina, meso, mesni izdelki in morski sadeži, pa slaščice, maščobe in olja ter prehranska dopolnila in aditivi.

Kako prepoznati sumljivo hrano

Pozorni bodite na naslednje:

1.     Znatno nižja cena pri izdelku, ki naj bi bil drag (npr. ekstra deviško oljčno olje).

2.     Pakiranje, ki je videti prepakirano ali neprofesionalno (nalepke, različni fonti, slab tisk).

3.     Pomanjkljivi ali nejasni podatki o poreklu ali proizvajalcu.

4.     Izdelki z neenakomerno teksturo ali barvo ali neprijetnim vonjem.

5.     Če kupujete na debelo, se vam morajo dvigniti obrvi ob veliki količini »premium« izdelka, ki ga je praviloma težko dobiti.