»Veliko znanja o rastlinah sem dobila že pri svoji mami, ko sem ji pomagala pri delu na domačem vrtu. Vendar je na njem raslo le nekaj grmov vrtnic, poleg njih so uspevale potonike in drugo cvetje. Moja mama si je večkrat izmenjala sadike rastlin in že tedaj sem opazila, da stare sorte vrtnic lepo uspevajo. V tistem obdobju so mi postale ljube vse rastline in me še danes navdihujejo. Vseskozi živim v stiku z zemljo in rastlinami, saj imamo še danes doma manjšo kmetijo,« pove Metka Hribar. Kot glavna vrtnarka v rozarijih Arboretuma Volčji Potok skrbi, da vrtnice lepo rastejo in so dovolj pognojene, primerno obrezane in privezane, gredice pa skrbno okopane, oplete, zastrte z zastirko in lepo oblikovane. V Arboretumu Volčji Potok je zaposlena že 14 let, najprej je vzgajala enoletnice, nato je delala v parku, zadnjih osem let pa v rozarijih.
1200 različnih sort!
»V Arboretumu skrbim za štiri rozarije. Zgornji, ki je glavni rozarij v parku, je nad upravo, to je pri Velikem jezeru. Drugi je pri Kongresnem griču, ki je tudi v bližini upravne stavbe. V tretjem rozariju na levi pri glavnem vhodu v park uspevajo sorte, poimenovane po papežih iz Vatikana in svetnikih. Spodnji rozarij se ob vstopu v park razteza desno od drevoreda, v njem pa uspevajo različne sorte vrtnic. Ti veliki grmi bogato cvetijo. V rozarijih imam tako dovolj dela v vseh letnih časih razen v snegu. Skrbim namreč za preko 1200 različnih sort vrtnic, s tem da je njihovih posameznih rastlin vsaj petkrat toliko. Zato je dela res ogromno.«
Že sprehod med čudovitimi, bujno cvetočimi grmi vrtnic razkriva, da je pri svojem delu zelo uspešna. »Za ta rezultat v arboretumskem rozariju sem morala poslušati sebe, opazovati rastline, hrepeneti po uspehu in prisluhniti strokovnemu sodelavcu Matjažu Mastnaku. V oporo mojemu delu so tudi direktor in drugi strokovni delavci, tako da vsi združimo znanje in izkušnje o teh rastlinah. V slogi in sodelovanju je moč.«
Skrivnosti dišečih lepotic
»Med vrtnicami v arboretumu je veliko odpornih, pa tudi manj odporne sorte, ki hitro zbolijo. Te zahtevajo še posebej veliko skrbi. Vrtnice so živa bitja, zato je delati z njimi enako kakor z ljudmi. Vsako vrtnico občudujem in vsaki posebej se posvetim, zato nimam najljubše sorte med njimi. Vsaka je zame dragocena in ljuba, vsaka pa ima tudi drugačne zahteve. Vrtnice potrebujejo veliko organskega gnojila, mi jim dajemo največ komposta. Ta se namreč počasneje razkraja in jim počasneje dodaja hranila, kar jim ustreza. Najlepše uspevajo, če jih v marcu in aprilu dobro pognojimo z uležanim kompostom, pozneje pa ne, saj poleti ne bi uspevale dobro, če bi jih takrat preveč izdatno gnojili. Različne sorte potrebujejo različno komposta, večjim grmom ga dodamo tudi po več kilogramov na eno rastlino. Po nasvetu proizvajalcev jim posebej dodajamo tudi organska gnojila, to prav tako naredimo spomladi.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 24, 11. junij, 2024.
