Premierkine vizije
Nedavna konferenca vladajoče konservativne stranke me je nehala zanimati, še preden se je začela.

Izgubila sem stavni listek, s katerim sem napovedala, da bo osrednji britanski pajac, Boris Johnson, trenutni zunanji minister, še pred koncem leta iskal novo službo. Z njegovim odhodom bi podeseterila svoj vložek treh funtov, brez listka pa ne bo nič.
Po mesecih intenzivne medijske diete z britanskim referendumom o izstopu iz Evropske unije sem prenasičena te teme. Namesto da sledim konferenci, bom raje kolesarila, sem se odločila. Dnevi so bili čudoviti, in odkar so London prekrižale kolesarske »supersteze«, z modro barvo označeni deli cest skozi mesto, je kolesarjenje v prestolnici užitek. In hitrejše od javnega prometa. Te steze so pozitivna dediščina pajaca Johnsona v njegovi prejšnji vlogi londonskega župana.
A naredila sem napako! S konservativno konferenco se je ponovil trenutek zgodovine v akciji. Nova premierka, Theresa May, je izkoristila medijske žaromete, da se utrdi, prekine z elitizmom svojega predhodnika Camerona, zasuka njegovo gospodarsko smer in stranko politično umesti na sredino.
Premierka May je v sedlu šele tri mesece, se je pa dobro desetletje pripravljala na premierski položaj. Je spretna političarka, ki ne dela napak. Ob zelo majhni večini je prevzela izzive, ki so bolj značilni za vojna kot za mirnodobna obdobja: oblaki na obzorju, neznanka za neznanko, britanska valuta v prostem padu. Vsako dobro novico iz gospodarstva spremljata dve skrb vzbujajoči.
Pred nami so težki časi, svari finančni minister. Brexit ne bo preprost, ampak ne bomo hiteli, pravi premierka. V kriznih časih se Britanci združijo okrog močnega voditelja, kar je adut Therese May. Populistično se je naslonila na »delovne ljudi, ki trdo delajo, da preživljajo svoje družine« (kar je splošna floskula), in se hoče prikupiti naciji z napadom na premožne in na liberalno metropolitansko elito: »Sem ponosno provincialna …«
Premierka govori o »mirni revoluciji« in obljublja močno, »dobro državo po meri vsakogar«, ki bo »enako poskrbela za vse svoje ljudi, ne le za posamezne segmente«. Z novo finančno politiko Britanija ne bo več stiskala za odpravljanje deficita, ampak si bo izposojala denar za zagon gospodarstva. In črtala je ekologijo.
Nekaj časopisnih naslovov v teh dneh: Britanske službe za britanske delavce. Vojna Mayeve proti skorumpiranim šefom. Zaščita potrošnikov pred bogatimi in mogočnimi. Zakon proti nepravičnim cenam plina in dragim stanovanjem.
Tako kot kanclerka Merkel je tudi Theresa May hči protestantskega župnika, kar se je izkazalo med njenim sklepnim govorom. Ljudstvo je dobilo premierko, mamo in pridigarko v eni osebi. Povita v velikonočno vijoličasto obleko z zajedo tesnih spodnjih hlačk je proti nebu dvigala razpete roke: »Come with me« (sledite mi). To ni bil govor, bolj maša z desetimi premierkinimi vizijami, odmev gospe Thatcher, Obame, Martina Luthra Kinga in muzikala Jezus Kristus Superstar obenem.
»Spremembe se lahko zgodijo, ker so se dvignili milijoni ljudi, ki niso več pripravljeni, da se jih ignorira ... Običajni delovni ljudje so morali nositi breme finančne krize in se počutijo, da so bile njihove sanje žrtvovane v korist drugih ... Sledite mi v svetlo prihodnost! (roke gor) Sledite mi v ta trenutek in v priložnost! (roke gor) Sledite mi in skupaj zgrabimo dan.« Premierka Theresa May je stara 60 let in ji napovedujem dolgo kariero.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se