Zarja Jana

Kljub temu da miza tokrat ni bila preobilno obložena, ugotavljam, da mi je ta korona naložila kar nekaj dodatnih kilogramov. Zato sem se odločila leto začeti z očiščevalno kuro. Premišljujem, ali je bolje narediti post s sokovi ali le s čistimi juhicami. Juhice mi bolj dišijo, ker bi se mi verjetno bolj prileglo kaj toplega. Po drugi strani vem, da vsebujejo zelenjavni sokovi več koristnih snovi. Z veseljem bi prebrala tudi vaše mnenje – kakšno obliko razstrupljevalne diete priporočate.

Antonija KČe ste se že kdaj lotili velikega pospravljanja hiše, zagotovo veste, da ko iz predalov in omar spraznite vso kramo, je soba v nekem trenutku povsem neprehodna in je nered videti večji kot pred začetkom čistilne akcije.

Povsem enako velja za proces velikega pospravljanja v telesu. Če je razstrupljanje, očiščevalna kura ali hitro hujšanje na seznamu vaših novoletnih zaobljub, vas moram opozoriti, da se dobri nameni lahko hitro sprevržejo v še večjo težavo, če se tega ne boste lotili s pravšnjo mero previdnosti.

Vse ima svoj čas

Ni naključje, da je obdobje velikih postov, ne glede na religijo, vedno v obdobju od pomladi do zime, ne pa tudi med zimo.

Naše telo v tem zimskem času deluje na upočasnjenih obratih. Metabolizem je na minimumu. Limfa se (tudi zato, ker smo veliko več v zaprtih prostorih) premika počasneje. Trenutno uporabljamo že zadnje ostanke zalog vitamina D in številnih rudnin, ki so zelo pomembne tudi za procese razstrupljanja.

Razstrupljevalni organi v tem obdobju dosežejo svojo najnižjo točko in si zagotovo za novo leto niso zaželeli, da boste od njih že januarja zahtevali še več.

Predstavljajte si naše izčrpane zdravstvene delavce, ki komaj shajajo pod obremenitvami, potem pa pride nov direktor in zahteva, da se lotijo še reorganizacije oddelka in velikega pospravljanja dokumentacije. Imejte to prispodobo pred očmi, ko se odločate, koliko dodatnega dela želite naložiti svojim jetrom, ki so že sedaj na robu svojih zmogljivosti.

Tako kot morajo srfarji počakati val, moramo tudi mi počakati, da dobimo »veter v jadra«, in to bo takrat, ko se približa enakonočje, ko se energije v naravi premaknejo in iz procesov kristalizacije preidemo v tako imenovani princip delovanja Merkurja. (S temi besedami so spremembe prevladujočih energij v naravi opisovali že alkimisti, sedaj pa te procese preučuje in potrjuje tudi biodinamika).

No, ni vam treba biti biodinamik ali alkimist, da tudi sami opazite, kako trenutno vse miruje, od marca naprej pa začne poganjati na vso moč. Ste se kdaj vprašali, kakšna gromozanska energija je potrebna, da skalijo vsa ta speča semena, da poženejo milijarde novih listov, da trave začnejo rasti? Takrat, ko vse prekipeva od energije, ponavadi tudi nas zasrbijo prsti, da se lotimo pospravljanja, pomivanja oken, obnovitvenih del. In takrat je pravi trenutek tudi za veliko pospravljanje v telesu, ki ga bomo opravili z manj mučenja in porabljene energije, kot če bi se ga lotili sedaj.

Negujte, ne izčrpavajte!

Telo bo seveda zelo veselo, če mu prihranimo obremenitve, ki jih prinašajo oksidirana hrana, sladkorji, alkohol in neprespane noči. Bodite prijazni do sebe in, seveda, pocrkljajte organizem z dobrimi hranili. Poskrbite, da vaša podpora ne preraste v izčrpavanje. 

Ohranjanje normalne ravni vitamina D, C, magnezija, cinka je v teh časih ključno za nemoteno delovanje imunskega sistema in še posebej za obrambo naših dihal pred vdorom respiratornih virusov.

Kaj je narobe z dietami?

Izvorno ta beseda pomeni način prehranjevanja. V glavah večine ljudi (posebej žensk) pa pomeni nekaj, kar počnemo, da bi shujšali.

Če »nas je preveč«, želimo, da telo samo »poje« obloge, ki jih je naredilo. Da se to zgodi, mora raztopiti in odpreti veliko snovi, ki so zdaj »zapečene« v naših tkivih. Posebej naše maščobne obloge, ki se jih najprej želimo znebiti, hranijo tudi največ strupov, ki so se desetletja nalagali v našem telesu. Ni načina, da bi kar izhlapeli – morajo se razkrojiti in potem skozi naše telesne tekočine in organe razstrupljanja (jetra, ledvice ...) predelati ter izločiti iz telesa.

Veliko študij dokazuje, kako škodljivo je za doječe matere, da poskušajo urediti svojo postavo v času, ko še dojijo. Strupi, ki so desetletja spali v njihovih maščobah, takrat preidejo v mleko in jih bo zaužil dojenček. Sestava mleka, ki so jo analizirali, je naravnost grozljiva in razkriva, kaj vse nosimo v sebi. V mleku mater, ki so hujšale, so identificirali zelo velike količine dioksina, PCB-ja, DDT-ja in številnih drugih nevarnih kemikalij. 

Četudi niste doječa mama, bodo podobne snovi zagotovo preplavile tudi vašo kri in vsaj začasno bo telo pod dodatno obremenitvijo s toksini, kar lahko resno zamaja tudi imunski sistem.

Če ste se kdaj že postili, verjetno že veste, da se po nekaj dneh posta, kljub temu da ne jeste nič in uživate mogoče le kakšen zdrav čaj ali sok, pojavijo obloge v ustih, močan zadah, smrdeč pot ... Od kod to pride, če ne uživamo nič slabega? Iz raztopljenih starih zalog strupov! Zato je pri postu tako pomembno izvajati klistir, piti veliko vode in se veliko, veliko, velikooooooo gibati na svežem zraku. Brez takšne podpore bomo strupe na enem mestu »raztopili«, a se bodo le »preparkirali« na kakšno drugo mesto v telesu.

Paradoks vsakega razstrupljanja in razkisanja je, da smo v času, ko poteka aktivna faza čiščenja, še veliko bolj zastrupljeni in zakisani kot pred začetkom pospravljanja. Zakisanost pa je odlična podlaga za razvoj številnih patogenih organizmov – tudi virusi jo preprosto obožujejo!

Če vaša črevesna flora ni v ravnovesju in v njej domuje preveč glivice Candida albicans, bo ta, ko jo prikrajšate za dnevno količino sladkorjev, v svoji ogroženosti dobesedno »znorela« in sprožila t. i. Halzheimerjevo reakcijo: počutili se boste, kot da vas je povozil vlak, imunski sistem pa bo dobil še eno dodatno opravilo – ko bo poskusil zajeziti poskuse kandide, da se prebije skozi črevesne stene in si zagotovi hrano tam, kjer še lahko dobi nekaj sladkorja – v vaši krvi! Ni malo ljudi, ki poročajo, kako so  upali, da bo post rešil njihove težave s kandido, ta pa je po kratkotrajnem izboljšanju udarila nazaj s tolikšno močjo, da so končali še z večjimi težavami.

Dvakrat premislite, ali ste pripravljeni na odpiranje novih front.

Naj sedimo križem rok?

Naj vam vsa zapisana opozorila ne zmanjšajo vneme, da storite kaj dobrega za svoje telo. Le vedeti morate, do katere mere, kdaj pa ste šli čez črto, ki lahko bolj škoduje kot koristi.

Zato je v tem obdobju najbolje telo razbremeniti dodatnega vnosa problematičnih snovi, dodajati dragocena hranila za normalno delovanje in ne postavljati telesu dodatnih zahtevkov le zato, da nam tehtnica pokaže želene številke. (Brez skrbi, do poležavanja na plaži je še daleč.)

Še bolj problematično je, če želimo odvečne kilograme izgubiti s kakšnimi pripravki za hujšanje. Skoraj vsi učinkujejo tako, da močno pospešujejo metabolizem in odvajajo vodo iz telesa. Naše srce, jetra in ledvice bo to le dodatno izčrpavalo.

Če že morate omejiti zaužite kalorije, bo od vseh pripravkov najkoristneje uživati takšne, ki povečajo količino neprebavljivih vlaknih in ustvarjajo občutek sitosti (npr. glukomanan)

* 9 oblik razstrupljanja, ki ne povzročajo očiščevalnih kriz:

1.      Dan začnite z žvrkljanjem olja. S tem boste telo razbremenili velike količine toksinov, ki vam jemljejo energijo in obremenjujejo imunski sistem. Hkrati ta oblika razstrupljanja ne more povzročiti očiščevalne krize.

2.      Čiščenje črevesja z glino ali zeolitom, ki ju uživamo na tešče, prispeva k temu, da iz telesa redno pobiramo in odvajamo veliko toksinov, ki bi sicer obremenjevali imunski sistem in šibili tudi pljuča, ki so močno povezana z dogajanjem v debelem črevesju.

3.      Ob zaprtosti uživamo več trpotčevih luščin, ki skrbijo za peristaltiko in redno odvajanje. S tem ko hrana ne zastaja in gnije v črevesju, veliko prispevamo tudi k lažjemu delovanju imunskega sistema.

4.      Med odlične pomočnike za razstrupljanje, krepitev imunskega sistema in preprečitev razvoja patogenov sodijo vse desnosučne mlečne kisline. Uživajmo torej domačo zelnico in repnico, fermentirajmo vse, kar lahko, od dodatnih pripravkov pa posegajmo po večkratno fermentiranih napitkih, molkosanu ali kisavi.

5.      Za alkalizacijo, okrepitev celičnih ovojnic in celo zaščito pred sevanji poskrbimo z domačim pripravkom iz zmletih jajčnih lupin in kopriv (recept preberite v priročniku Naravne rešitve za radiacijo).

6.      Povečamo vnos blokatorjev strupov – pegasti badelj, izvlečki artičoke, korenina repinca, grenčice, kapre, peteršilj, origano, česen, čemaž ...

7.      Iz prehrane izločimo sladkor in beli škrob. Bolj alkalno reakcijo v telesu dosežemo tako, da sladkamo s suhim sadjem, melaso, medom, sladkorjem iz kokosovih cvetov ali z agavinim sirupom.

8.      Največ kislih presnovkov v telesu ostane pri uživanju mesnih izdelkov, rdečega mesa in predelanega mleka. Da ne obremenjujemo telesa z nalaganjem dodatnih kislin v sklepe in tkiva,  ta živila omejimo ali izločimo.

9.      Globoki spanec ob pravih urah (med 22. in 6. uro zjutraj) najtemeljiteje razstruplja možgane in druga tkiva. Zakaj ne bi le počivali – in pustili telo, da brezhibno naredi to, kar zna!

 -----------------------

* Kaljenje in kalčki – domače prehransko dopolnilo

Kalčki so več kot odličen vir hranil. S tem ko speča semena spodbudimo k rasti, sprožamo tudi veliko snovi, ki zaženejo zaspane procese v našem telesu. Zato z uživanjem kalčkov in mladih poganjkov v telo vnašamo tudi veliko energije pomladnega zbujanja narave.

V knjigi Samooskrba v praksi najdete natančne napotke za setev 30 vrst kalčkov. Nekateri vam bodo obogatili prehrano že v enem do dveh dneh in zanje ne potrebujete nobene posebne opreme. Kako se lotiti preostalih, pa preberite v omenjenem priročniku, ki ga lahko prelistate na znanje.zazdravje.net.

Kalčki po svoji bogati sestavi prekašajo vsako zelenjavo, ki bi jo lahko kupili, so odličen vir vitamina C, ki ga tudi potrebujemo, in hkrati telo spodbujajo, razkisajo ter hranijo. Zakaj ne bi na svoji kuhinjski polici pridelali obilja dobrih hranil, s katerimi si boste okrepili zdravje in hkrati prihranili veliko denarja?

Zarja Jana, št. 2, 12. 1. 2021