Svet probiotikov in vse, kar moramo vedeti o njih, v svoji knjigi Rešitev za mikrobiom (Hiša knjig) zelo dobro predstavi gastroenterologinja Robynne Chutkan.
»Probiotiki se že stoletja uporabljajo v medicinske namene. Rimljani so za zdravljenje črevesnih vnetij zagovarjali fermentirano surovo mleko in v začetku 20. stoletja je ruski znanstvenik Ilja Mečnikov promoviral probiotike, potem ko je opazil, da Bolgari, ki uživajo veliko fermentiranih živil, živijo dlje. Še vedno ne vemo, kako vse probiotiki koristijo zdravju, vemo pa, da se nekatera bolezenska stanja nanje dobro odzivajo,« piše dr. Chutkan. Med drugim probiotiki, ki so pravzaprav koristne bakterije, krepijo imunski sistem, uničujejo toksine in patogene, zmanjšujejo vnetja ter krepijo črevesno steno.
Nujna pomoč, ko dobimo antibiotik.
Po probiotikih najpogosteje sežemo, kadar moramo jemati antibiotike. Ti svoje delo opravijo tako učinkovito, da poleg nevarnih uničijo še tretjino koristnih črevesnih bakterij, pravi dr. Chutkan. »Številne si sčasoma opomorejo, a to lahko traja več mesecev ali celo let.« Zato je to koristno pospešiti s probiotiki. Zelo pogosto si z njimi pomagamo tudi ob driski, sploh če je posledica antibiotikov. Vse več podatkov pa nakazuje, kako so probiotiki pomembni v številnih na videz nepovezanih stanjih, od tesnobe in depresije do visokih vrednosti holesterola in utrujenosti.
Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 23, 6. junij, 2023.
