6 razlogov, zakaj se do najbližjih vedemo najgrše
V partnerskih in družinskih odnosih si dovolimo več, tudi več ostrine in nesramnosti. Preverite, kaj se v bližini aktivira in zakaj reagiramo močneje.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Prav presenetljivo je, kako veliko potrpežljivosti premoremo za svet zunaj doma. V službi znamo tehtati besede. Pri znancih pazimo na ton. Celo ob konfliktih zadržimo nekaj distance.
Potem pridemo domov. In prav tam, kjer je največ bližine, nastane največ trenja. Čeprav si tega ne želimo, se včasih do domačih vedemo grdo. Krajši odgovor. Ostri rob v glasu. Nestrpnost, ki je pri drugih nikoli ne bi pokazali. Pridejo celo trenutki, ko se pokažemo v svoji najbolj ostri različici. In to čeprav gre za ljudi, ki jih imamo najraje in bi zanje naredili vse.
PREBERITE TUDI:
Gre za paradoks bližine. In večina od nas ga je že kdaj izkusila. Morda se kasneje v tihem obžalovanju sprašujemo, zakaj je bilo to potrebno. »Zakaj to delam ravno tistemu, ki mi pomeni največ?«
Odgovor ima več plasti.
Ker si ob njih dovolimo biti brez zaščitnega sloja
Z ljudmi, ki nam niso blizu, se zadržujemo. Naše vedenje ima strukturo. Vemo, kako se je primerno odzvati. Četudi smo razdraženi, bomo ton prilagodili okoliščinam.
V bližini ta sloj odpade. V varnem odnosu si dovolimo pokazati utrujenost, nestrpnost, slabo voljo. Ne filtriramo več vsake misli in ne pazimo, ali bomo izpadli dovolj razumevajoči. To je v osnovi zdravo, saj varnost pomeni, da nam ni treba igrati.
A varnost pomeni tudi, da lahko iz nas pridejo stvari, ki jih drugje zadržimo. Bližnji tako pogosto prejmejo tisto, kar smo čez dan potiskali stran. Ne zato, ker bi si to zaslužili, temveč ker smo ob njih najmanj v obrambi.
Ker njihova dejanja zadevajo naše globlje plasti
Ljudje, ki jih imamo radi, niso le spremljevalci našega vsakdana. So del našega občutka pripadnosti. Njihov pogled, njihova odzivnost, njihov interes vplivajo na to, kako varno se počutimo.
Če nas prezre sodelavec, je to neprijetno. Ko nas prezre partner, pa to zadene v občutek bližine – in boli veliko bolj.
Bližina poveča pomen. Pomen pa poveča odziv. Ko je ogrožen naš občutek povezanosti, je reakcija v intimnih odnosih pogosto močnejša, kot bi si želeli.
Ker v teh odnosih ponavljamo stare vzorce navezanosti
Način, kako ljubimo, se je oblikoval zelo zgodaj.
Če smo se kot otroci naučili, da je bližina povezana z negotovostjo, bomo v odraslih odnosih hitreje reagirali na znake oddaljenosti. Če smo morali za pozornost tekmovati, bomo bolj občutljivi na občutek spregledanosti.
V intimnih odnosih se te zgodnje dinamike hitro aktivirajo. Partner ne odgovori takoj – in v nas se prebudi stari občutek zapuščenosti. Družinski član nas prekine – in aktivira se občutek, da nikoli nismo slišani.
Ostrina je včasih obrambni odziv na staro bolečino, ki nima neposredne zveze z aktualnim dogodkom. In ker so ti odnosi najbližje, so tudi najbližje tem ranljivim mestom.
Ker bližina prebudi strah pred izgubo nadzora
Intimnost pomeni izpostavljenost. Ko nam je nekdo res pomemben, se poveča tudi možnost, da bomo prizadeti.
Nekateri reagirajo z napadom. Drugi z umikom. Tretji s kritiko. V ozadju je pogosto poskus vzpostavitve nadzora. Občutek nadzora nam za hip vrne občutek varnosti.
To se redko dogaja zavestno. A mehanizem je prepoznaven: raje povzročimo distanco, kot da bi čakali, da jo povzroči nekdo drug.
Ker včasih sabotiramo lastno srečo
To je plast, o kateri se govori manj.
Nekateri, posebej tisti z globoko zasidranim občutkom nevrednosti, težko prenesejo stabilno, varno bližino. Nenavaden nemir se pojavi prav takrat, ko je odnos miren in ni drame. Nezavedno se vzpostavi potreba, da nekaj pokvarimo. Da preverimo, ali bo drugi ostal. Da potrdimo staro prepričanje, da tako ali tako nismo dovolj dobri za mirno srečo.
Ostrina v takih primerih ni usmerjena proti partnerju, temveč proti sebi. Gre za staro prepričanje, da sreča ne more trajati. In če že mora razpasti, naj razpade po naši “zaslugi”.
To je težko priznati. A je pomemben del dinamike nekaterih odnosov.
Ker od najbližjih pričakujemo več kot od kogarkoli drugega
Bolj ko nam je nekdo pomemben, več pomenov mu pripišemo.
Partner ni le partner. Je zaveznik, opora, prostor varnosti, razumevanja, spoštovanja. Ko se v tem idealu pojavi razpoka, je občutek večji, kot bi bil pri kom drugem.
Visoka pričakovanja so naravna. A hkrati povečujejo možnost razočaranja. Malenkost, ki bi jo pri znancu spregledali, v intimnem odnosu dobi večjo težo, ker posega v našo predstavo o tem, kaj ta odnos pomeni. Pogosto tako reagiramo na razkorak med realnostjo in pričakovanjem, ne na sam dogodek.
Kaj lahko s tem naredimo
Najlažje je reči: tak pač sem. Ali: doma sem takšen, ker si lahko privoščim.
A če smo pošteni, bližina ne pomeni, da si lahko dovolimo manj spoštovanja. Pomeni pa, da si lahko dovolimo več iskrenosti.
Vprašanje ni, ali bomo kdaj prizadeli tiste, ki jih imamo radi. To se bo zgodilo. Bolj pomembno je, ali bomo prepoznali vzorec. Ali bomo zmogli ustaviti trenutek med dražljajem in odzivom. Ali bomo znali reči: tukaj sem reagiral iz strahu. Iz utrujenosti. Iz stare rane. Ali bomo znali prevzeti odgovornost brez obrambne drže.
Ker ljudje, ki jih imamo najraje, niso naši varnostni ventili.
So ogledalo in priložnost, da postanemo bolj zreli v načinu, kako ljubimo.
Glasujte za Slovenko leta 2025
Sedem izjemnih žensk. Ena odločitev.
Izberite kandidatko, za katero verjamete, da je s svojim pogumom in delom najbolj zaznamovala preteklo leto.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
O avtorju
je life-coach in glavna urednica revije Rože & VRT, ki jo z veliko mero strokovnosti in uredniške vizije vodi že vrsto let. Njeno profesionalno delo se prepleta z osebnim poslanstvom – raziskovanjem človeškega vedenja ter iskanjem načinov za bolj zavestno in uravnoteženo življenje. Poleg tem o urejanju vrtov se poglobljeno posveča področjem osebne rasti - čuječnosti, meditacije in optimizacije osebne produktivnosti, kjer posameznikom pomaga razvijati večjo notranjo stabilnost, jasnost misli in učinkovitost pri vsakodnevnih izzivih. S svojim delom povezuje znanje, prakso in izkušnje v vsebine, ki nagovarjajo tako um kot srce.
