TikTok trend, ki o naših odločitvah pove več, kot se zdi
TikTok trend 'Girl math' nas nasmeje do solz, a hkrati pokaže, kako nas pri odločitvah pogosto vodi občutek, ne realna presoja, Kaj se iz tega lahko naučimo?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
V zadnjih mesecih se je na družbenih omrežjih razširil trend, ki na prvi pogled deluje kot nedolžna šala. Uporabniki ga imenujejo »girl math« in z njim razlagajo, zakaj določen nakup v resnici sploh ni velik strošek. Razkriva naše tihe misli, ki so, ko jih pogledamo od bližje, skoraj povsem skregane z matematiko, a jih vseeno vsi tako dobro poznamo.
Če nekaj uporabljamo večkrat in strošek razdelimo na vsako uporabo, je skoraj zastonj.
Če je cena znižana, bomo prihranili.
Če bi denar tako ali tako zapravili za nekaj drugega, nakup ne šteje.
Zabavno je predvsem zato, ker se v takih razlagah prepoznamo praktično vsi.
A ravno tukaj se skriva razlog, zakaj ta trend ni samo zabaven. Je precej natančen prikaz tega, kako deluje naš um, ko sprejemamo odločitve.
Odločitev se zgodi prej, kot mislimo
Če si dovolimo pogledati brez humorja, se pri “Girl math” vedno ponovi enak vzorec.
Ko nekaj kupimo impulzno, imamo pogosto občutek, da smo se odločili hitro, a vseeno smiselno. A če bi ta trenutek nekoliko upočasnili, bi videli, da se stvari ne zgodijo čisto v tem vrstnem redu.
Najprej pride občutek. Nekaj nam je všeč, nas pritegne, nas zamika.
Šele za tem pride razlaga.
To je pomembno. Ker imamo pogosto občutek, da smo se odločili na podlagi premisleka. V resnici pa je premislek pogosto le drugi korak – način, kako odločitev pojasnimo, da postane za nas bolj sprejemljiva.
V psihologiji je ta proces dobro poznan. Gre za racionalizacijo. Um poskuša zmanjšati notranjo napetost med tem, kar želimo, in tem, kar se nam zdi smiselno ali odgovorno. Morda bi kdo rekel, da lažemo sami sebi. A bolj gre za to, da si pomagamo živeti z lastnimi odločitvami.
PREBERITE TUDI:
Je to nepošteno do sebe?
To vprašanje si je vredno postaviti brez moraliziranja. Če si tu in tam nekaj razložimo, da si dovolimo užitek, to ni problem. Človek ni narejen za popolno racionalnost. Potrebuje tudi občutek lahkotnosti, spontanosti, nagrade.
Zaplete pa se lahko, če taka razlaga postane avtomatska. Ko se zgodi tako hitro, da sploh ne opazimo, da smo si nekaj razložili. Ko začnemo verjeti, da smo racionalni, čeprav smo v resnici samo zelo spretni v upravičevanju.
Takrat ne gre več za svobodno odločitev. Gre za vzorec. In ravno to je tisti del, ki lahko vodi v postopno izgubo nadzora nad porabo denarja.
Zakaj se ob tem splača biti malo bolj pozoren
Raziskave vedenjske ekonomije že dolgo kažejo, da ljudje denarja ne doživljamo objektivno. Enak znesek lahko občutimo kot velik ali majhen, odvisno od tega, kako nam je predstavljen.
Sto evrov naenkrat deluje drugače kot “3 evre na dan”.
Popust ustvarja občutek dobička, tudi če bi sicer sploh ne kupili.
Cena 9,99 € se zazna bistveno nižje kot 10 €.
To niso nepomembni detajli. To so načini, kako se aktivira isti mehanizem, ki ga vidimo pri “Girl math”. Zato vprašanje ni samo, ali si mi nekaj razlagamo, ampak tudi, koliko teh razlag pride od zunaj.
Smo pri tem žrtve marketinga?
Delno da in hkrati ne.
Res je, da marketing zelo dobro razume, kako deluje naš um. Ponudbe so oblikovane tako, da zmanjšajo občutek tveganja in povečajo občutek smiselnosti. V tem smislu nismo popolnoma nevtralni opazovalci. A hkrati imamo pomemben del vpliva.
Ne v tem, da bi postali odporni na vse vplive. To ni realno. Ampak v tem, da začnemo prepoznavati, kdaj se v nas zgodi premik, ko se odločitev prevede v razlago.
Kaj lahko naredimo drugače
Ni potrebno, da se odpovemo spontanosti ali užitku. Smisel ni v tem, da postanemo strogi do sebe. Je pa priporočljivo, da razvijemo podporno navado – ko se avtomatsko sproži naša razlaga, jo pred potrditvijo za trenutek še dodatno preverimo.
Če si rečemo »to je samo nekaj evrov na dan«, si v mislih osvetlimo tudi celoten znesek. Če pomislimo »to se splača«, se vprašajmo, ali bi se enako odločili brez te razlage.
Ne potrebujemo poglobljene analize, le kratek stik z realnostjo. S tem ne ubijemo želje, samo preverimo, ali bi odločitev obveljala tudi brez naše »Girl math« razlage.
Obstajajo pa tudi situacije, ko je prav, da si takšne miselne “prekrške” dovolimo. A je bistveno, da gre za zavestno odločitev. Ko vemo, da si nekaj želimo in si to tudi priznamo. Ko sicer razlaga ni nujno potrebna, ampak jo vseeno uporabimo kot mehkejši način, da si to, kar si želimo, lažje dovolimo.
Razlika je subtilna, a zelo jasna. Ali vemo, da si nekaj želimo – ali si to šele dokazujemo. V prvem primeru gre za izbiro, v drugem za prepričevanje.
Ne gre le za nakupne odločitve …
Morda najbolj zanimiv del tega trenda ni povezan z denarjem. Enak mehanizem razmišljanja se pojavlja tudi v odnosih, pri delu, v odločitvah, ki jih sprejemamo zase.
Vztrajamo v situaciji, ki nam ne ustreza, in si rečemo, da »ni tako slabo«. Preložimo nekaj pomembnega in si razložimo, da »zdaj ni pravi čas«. Ostajamo v navadah, ki nas izčrpavajo, in si govorimo, da »bo kasneje lažje«.
Vedno znova se zgodi isto. Najprej odločitev ali impulz, potem razlaga, ki to naredi sprejemljivo.
Trend “Girl math” je zanimiv zato, ker na zelo preprost način razkrije nekaj, kar sicer spregledamo. Ne to, da smo neracionalni, ampak to, kako hitro si znamo ustvariti občutek, da smo racionalni. In prav tukaj se začne priložnost za osebna rast.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
O avtorju
je life-coach in glavna urednica revije Rože & VRT, ki jo z veliko mero strokovnosti in uredniške vizije vodi že vrsto let. Njeno profesionalno delo se prepleta z osebnim poslanstvom – raziskovanjem človeškega vedenja ter iskanjem načinov za bolj zavestno in uravnoteženo življenje. Poleg tem o urejanju vrtov se poglobljeno posveča področjem osebne rasti - čuječnosti, meditacije in optimizacije osebne produktivnosti, kjer posameznikom pomaga razvijati večjo notranjo stabilnost, jasnost misli in učinkovitost pri vsakodnevnih izzivih. S svojim delom povezuje znanje, prakso in izkušnje v vsebine, ki nagovarjajo tako um kot srce.
