Vas nekaj znotraj teži? 5 vprašanj, ki pomagajo razumeti čustva
Včasih ne zmorete ugotoviti, kaj zares čutite? Spoznajte, kako si s preprostimi vprašanji razjasniti čustveno zmedo in okrepiti čustveno zavedanje.
Včasih nas nekaj v naši notranjosti tišči, grize ali vznemirja, kot bi nekaj v nas vrelo, pa nikakor ne zmoremo prepoznati, kaj se pravzaprav dogaja znotraj nas. Kot da bi telo govorilo svoj jezik, mi pa ga ne bi znali prevesti. Gre za neke vrste čustveno zamegljenosti, ki se največkrat pojavi v stresnih obdobjih ali kadar smo odrezani od svojega notranjega tempa. Je pogosto posledica utrujenosti, preobremenjenosti, stresa ali celo vzorcev iz otroštva, ko na nihče ni podučil jezika čustev.
PREBERITE TUDI:
Ko se znajdemo sredi takšnega notranjega vrveža, nam pri razpoznavanju, katera čustva nas obremenjujejo, lahko pomaga pet ključnih vprašanj. Gre za vprašanja, ki jih uporabljajo tako terapevti kot sodobni pristopi čustvene regulacije, predvsem pa so dovolj preprosta, da jih lahko uporabimo vsak dan. Namenjena so temu, da nam pomagajo stopiti korak bližje sebi in ugotoviti, katero čustvo sedi v ozadju, tudi kadar je zakrito pod mislimi, napetostjo ali skrbmi.
1. Kaj se dogaja v mojem telesu?
Čustva se praviloma najprej pokažejo v telesu, šele nato jih prepoznamo na miselni ravni. Tesnoba se lahko kaže kot stisk v prsih ali nemir v trebuhu, žalost kot teža v ramenih, jeza kot napetost v čeljusti ali vročina v obrazu. Ko ne vemo, kaj čutimo, je telesni kompas pogosto najbolj zanesljiv. Tudi terapije, ki temeljijo na somatskem doživljanju, učijo prav to: opazujemo telo, ker bomo tam dobili prvo informacijo o čustvu, ki se želi izraziti.
2. Kaj se je zgodilo tik pred tem, ko sem se začel počutiti tako?
Psihologi pogosto pravijo, da so čustva odziv na sprožilec, ki ga ne opazimo vedno takoj. Morda je bil to komentar, ki se nam je zdel nedolžen, pa se je v resnici dotaknil naše stare rane. Morda je bila to misel, ki je zdrsnila skozi možgane in sprožila nelagodje. Ko pogledamo nekaj minut nazaj, se pogosto razkrije, kaj je povzročilo notranji premik. To vprašanje nam pomaga povezati dogodek z doživljanjem in s tem prepoznati, ali se v nas dviga strah, sram, jeza, žalost ali kakšna druga plast občutkov.
3. Kaj sem si v tem trenutku povedal o sebi ali o situaciji?
Čustva se ne rodijo iz dogodkov samih, ampak predvsem iz naše interpretacije teh dogodkov. Tako lahko dve osebi doživita isto stvar, pa bosta reagirali popolnoma različno, ker si bosta pripovedovali drugačno zgodbo. Če opazimo notranji stavek kot »spet sem zamočil«, »nisem dovolj«, »nekdo me bo zapustil«, lahko prepoznamo, da nas ne preplavlja objektivna realnost, temveč naša podzavestna prepričanja. To vprašanje pogosto razkrije, da čutimo strah pred zavrnitvijo, sram, občutek nesposobnosti ali potrebo po potrditvi.
4. Kaj v tem trenutku najbolj potrebujem?
Ko se vprašamo po svoji potrebi, se čustva pogosto spontano razjasnijo. Če potrebujemo bližino, je verjetno v ozadju žalost, ranjenost ali strah. Če potrebujemo mejo ali prostor, se je morda oglasila jeza ali preobremenjenost. Potreba je most, ki nas poveže z jedrom občutka. V sodobnih terapevtskih pristopih, kot so čustveno usmerjena terapija in humanistična
5. Če bi moral/a izbrati eno besedo, ki je temu občutku najbližje, katera bi bila?
Včasih nimamo popolnega odgovora, a ga tudi ne potrebujemo. Dovolj je, da se približamo. Morda je to »nemir«, »teža«, »pritisk«, »praznina«, »napetost« ali »vročina«. Raziskave kažejo, da že samo poskus poimenovanja zmanjša intenzivnost čustva in aktivira predele možganov, ki pomagajo pri čustveni regulaciji. Ni treba zadeti v natančno definicijo; dovolj je, da najdemo besedo, ki se zdi najbolj sorodna našemu notranjemu doživljanju.
Ste že slišali za aleksitimijo?
V psihologiji se ta izraz uporablja za osebnostno lastnost, ki označuje izrazite težave pri prepoznavanju, izražanju in razumevanju lastnih čustev. Oseba z aleksitimijo je zmožna doživljanja čustev, vendar jih težko poveže s svojim notranjim stanjem ali jih ubesedi. Ključno je, da gre za trajnejšo lastnost, ne zgolj za občasno zmedenost, ki jo vsi doživljamo v stresnih trenutkih. Aleksitimija torej ni trenutna čustvena megla, temveč način, kako nekdo dolgoročno zaznava in razume svoj notranji svet. Vprašanja, ki jih opredeljujemo v tem prispevku sicer pomagajo tudi ljudem z aleksitimijo in postopoma krepijo njihovo čustveno zavedanje.
Zakaj je prepoznavanje čustev tako pomembno?
Ko poimenujemo, kar doživljamo, se razbremenimo. Manj smo izgubljeni, manj nas je strah lastnih reakcij, lažje se umirimo in lažje komuniciramo z drugimi. Prepoznavanje čustev je eno najmočnejših orodij čustvene inteligence, ki ga v terapijah učijo kot osnovo vsakdanjega duševnega zdravja. Ko vemo, kaj čutimo, vemo tudi, kako ravnati, kako se potolažiti, postaviti mejo ali prositi za podporo.
Naš notranji svet ni megla, v kateri tavamo. Gre za prostor, ki postane jasnejši vsakič, ko mu namenimo pozornost in si dovolimo postaviti prava vprašanja. Če teh pet vprašanj uporabljamo redno, se počasi naučimo jezika svojih čustev – jezika, ki je bil v nas ves čas, le poslušati ga moramo.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
O avtorju
je life-coach in glavna urednica revije Rože & VRT, ki jo z veliko mero strokovnosti in uredniške vizije vodi že vrsto let. Njeno profesionalno delo se prepleta z osebnim poslanstvom – raziskovanjem človeškega vedenja ter iskanjem načinov za bolj zavestno in uravnoteženo življenje. Poleg tem o urejanju vrtov se poglobljeno posveča področjem osebne rasti - čuječnosti, meditacije in optimizacije osebne produktivnosti, kjer posameznikom pomaga razvijati večjo notranjo stabilnost, jasnost misli in učinkovitost pri vsakodnevnih izzivih. S svojim delom povezuje znanje, prakso in izkušnje v vsebine, ki nagovarjajo tako um kot srce.
