Zakaj sabotiramo lasten napredek? Krivi so lahko skriti miselni vzorci
Zakaj nekateri kljub trudu ne naredijo koraka naprej? Pogosto razlog ni pomanjkanje sposobnosti, ampak miselni vzorci, ki neopazno usmerjajo naše odločitve.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Da si rečete, da ste imeli srečo, da ste dobili službo, s katero si lahko privoščite normalno življenje, ali da ste imeli srečo, da se je v nekih okoliščinah med sabo vse ujelo in se izšlo tako, kot ste želeli? Ali pa imate občutek, da v življenju stojite na mestu, da ste zakrčeni in zamrznjeni v nekem trenutku in da je vaš premik odvisen zgolj in samo od sreče, ki pa je ni od nikoder?
Vsi ti in še nekateri vzorci so posledica prepričanj marsikoga izmed nas in so navadno krivec za to, da se v življenju po polžje ali sploh ne premikamo naprej. Takšni vzorci mišljenja spodkopavajo našo duševno moč in vzdržljivost, zato prelomnim razmeram v življenju navadno nismo kos, ker se nanje ne odzovemo mentalno močno, temveč podležemo negativnim miselnim vzorcem.
Da bi se tem vzorcem znali izogniti, predstavljamo nekaj najpogostejših, ki so vzrok za to, da imamo v življenju občutek vkopanosti in nemoči.
MORDA VAS BO ZANIMALO TUDI:
Sindrom prevaranta
To je eden najpogostejših miselnih vzorcev, ki temelji na občutku sleparstva. Ljudje, ki živijo s takšno miselnostjo, so pogosto zmotno prepričani, da je ves njihov uspeh posledica sreče. Pohvale, diplome, izobrazba, napredovanja … – kakršni koli otipljivi dokazi, da je uspeh res plod njihovega dela, truda ali nadarjenosti, v njihovih očeh nimajo pomena.
Prepričani so, da v resnici nimajo pojma, da se jim je zgolj nasmehnila sreča in da bodo drugi to prej ali slej opazili. Ljudje s tem sindromom kljub dokazom težko sprejmejo svoje uspehe kot lasten dosežek, kar jih zavira pri nadaljnjih uspehih, češ da tako ali tako »nimajo pojma«, in živijo v nenehnem strahu, da bodo ljudje odkrili, da so v resnici sleparji.
Prepričanje, da ne zmoremo
Pojem je treba razumeti v okviru miselnosti. Efektivnost oziroma učinkovitost je prepričanje, da smo se sposobni spoprijeti z delovnimi ali življenjskimi izzivi ter jih uspešno rešiti. Preprosto rečeno, gre za našo samozavest. Kadar je naša učinkovitost slaba, to pomeni, da nismo dovolj samozavestni pri spopadanju z izzivi. Ker je hkrati vezana na posamezna področja, seveda to ne pomeni, da smo pri vsem nesamozavestni.
Lahko smo, denimo, močno samozavestni pri pogajanju za napredovanje, z novim položajem pa se ne znamo samozavestno spopasti. Raziskave kažejo, da so učinkovitejši ljudje bolj sposobni strategij prilagajanja, kot so načrtovanje, pozitivna afirmacija ter sprejemanje in vključevanje. Poleg tega pa so tudi sposobnejši zaznavati nove priložnosti, so ustvarjalnejši in odpornejši proti stresu.
Nespremenljiva miselnost
Ljudje z nespremenljivo miselnostjo so ljudje, ki so prepričani, da se ne morejo spremeniti: da se ne morejo prilagoditi novim strategijam delovanja, da ne morejo razmišljati drugače, da se ne morejo naučiti ničesar novega, da se ne morejo prilagoditi ipd.
Prepričani so torej, da so naše sposobnosti prirojene in nespremenljive in da poskušanje novih stvari, pogledov in pristopov ne more prinesti ničesar novega in ničesar spremeniti.
V nadaljevanju so takšni ljudje prepričani, da se morajo vedno znova dokazovati za isto stvar, se izogibajo izzivom in prehitro odnehajo, kar nikakor niso lastnosti mentalno močnih in vzdržljivih posameznikov.
Miselne pasti
V miselne pasti se po malem ujamemo vsi, nevarne pa so, ker zaradi njih zgrešimo pomembne informacije v posameznih okoliščinah. Miselne pasti so vsa neutemeljena predvidevanja, ko sami prihajamo do ugotovitev, preden izvemo vse informacije, ali branja misli, ko smo prepričani, da vemo, kaj drugi razmišljajo in kaj hočejo povedati, preden jih slišimo do konca.
Miselna past je tudi črno-bela opredelitev stvari, ko vidimo zgolj skrajna pola, vse vmes pa ne obstaja; personalizacija, zaradi katere smo prepričani, da je vse naša krivda; in eksternalizacija, ko smo prepričani, da so za vse vedno krivi drugi.
Vse te miselne pasti pomenijo omejene načine razmišljanja in dojemanja, ki onemogočajo, da bi stvari zaznali v celoti in takšne, kot so, kar utegne biti velikokrat ovira na naši poti naprej.
Škodljivi stres
Resda velja stres za škodljivega našemu zdravju in kot takega ga tudi dojemamo, a vendarle ne smemo živeti v prepričanju, da je stres sovražnik, ki na nas preži na vsakem koraku. Čeprav obstajajo raziskave, ki dokazujejo, da je vpliv stresa na človekovo telo negativen, so tudi take, ki kažejo, da je vpliv stresa na naše življenje odvisen tudi od tega, kako ga dojemamo.
Študija iz leta 2011, ki je v osmih letih vključevala 29 tisoč posameznikov, je pokazala, da je imel stres veliko večji vpliv na življenje in zdravje tistih ljudi, ki so v predhodnem vprašalniku izrazili prepričanje, da stres škoduje njihovemu življenju. Ljudje, ki se močno obremenjujejo s stresom in ga razumejo kot nevarnost, so v življenju veliko bolj ohromljeni kot tisti, ki ga priznavajo, a se ga ne ustrašijo.
»Katastrofiranje«
Gre za miselni vzorec, po katerem v stresnih razmerah vedno sklepamo, da se bo zgodilo najhujše. Vedno pričakujemo najslabše in v vsem vidimo katastrofo. Navadno smo k takšnemu razmišljanju nagnjeni, kadar smo pod stresom, utrujeni, izčrpani, kadar je na kocki kaj, kar visoko vrednotimo, kadar kaj počnemo prvič ali kadar so okoliščine nejasne (ko nam, denimo, šef pošlje sporočilo, naj se takoj zglasimo pri njem). Gre za precej močno miselno zavoro, ki onemogoča smiselni odziv.
Črnogledo pojasnjevanje
Gre za miselni slog, s katerim osmišljamo prelomne trenutke v našem življenju, pa naj bodo pozitivni ali negativni. Ljudje, ki takšne razmere osmišljajo črnogledo, vedno – tudi za pozitivne stvari – najdejo pesimistične posledice in vzroke.
Če napredujejo v službi, tega ne vidijo kot pozitivno, temveč vidijo samo negativne plati: obilico dela, prilagajanja, manj prostega časa, drugačno obravnavo sodelavcev … Takšno razmišljanje je zlasti nevarno zato, ker raziskave kažejo povezanost z depresijo, tesnobo ter občutki brezizhodnosti in nemoči.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
