jknm

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

V jamarskem klubu Novo mesto so si v okviru projekta PROTEctUS zadali nalogo, da bodo očistili 35 onesnaženih jam na vodozbirnem območju Dobličice, ki je pomembno zajetje pitne vode za Belo krajino ter hkrati habitat črne človeške ribice. Kot so povedali ob zadnji akciji, so po izvedenih oglednih akcijah ter čiščenjih manj onesnaženih jam prišle na vrsto še tiste z večjo količino odpadkov. 

Veliko jam še niso našli

Sicer so do sedaj jamarji po celi Sloveniji našli več kot 16.000 jam in brezen, vsako leto raziščejo med 400 in 500 novih jam, raziskave pa potekajo tudi v že registriranih jamskih objektih. Jamarska društva so aktivna tako rekoč po celi Sloveniji, pri čemer je večji delež jam registriran na območju Dinarskega gorstva v južnem delu Slovenije ter na območju visokogorskih kraških planot, kot so Kanin, Rombon, Dleskovška planota in Snežnik. 

jknm

»Nove jame bomo najverjetneje lahko odkrivali na vseh kraških območjih v Sloveniji, pri čemer so najbolj neraziskana nekatera visokogorska območja. Tu pričakujemo odkritje večjih jamskih sistemov,« je povedal Jure Tičar, znanstveni sodelavec na geografskem inštitutu Antona Melika iz Ljubljane.

Velika večina znanih brezen in jam ni onesnaženih

V kakšnem stanju pa so te jame, koliko je onesnaženih? Kot pravi Tičar, so v okviru različnih raziskovalnih projektov ter doktorske naloge analizirali stanje v 15.269 jamah in jih med čiste uvrstili 12.109 ali okoli 80 odstotkov. Med ostalimi onesnaženimi 3000 jamami pa imamo trenutno tudi devet jam, ki veljajo za uničene. Več kot polovica onesnaženih jam spada v kategorijo malo onesnaženih, 617 ali 20 odstotkov pa je močno onesnaženih.

· Novice

Okoljsko stanje se je izboljšalo

»Ocenjujemo, da je v teh jamah odloženih 22.935 kubičnih metrov odpadkov, devet odstotkov jam pa je zaradi onesnaženja tudi poškodovanih,« še dodaja Tičar.

Trend onesnaževanja se je v zadnjih desetletjih močno zmanjšal, danes so nova onesnaženja večinoma v obliki odmetavanja klavničnih odpadkov in poginulih živali ter manjšega onesnaženja v obliki gospodinjskih odpadkov.

jknm

Že Valvasor je pisal o odpadkih

Odmetavanje smeti v jame ni nič novega, prvi je o tem Janez Vajkard Valvasor v 17. stoletju v svoji Slavi vojvodine Kranjske. Samo onesnaženje je v zapisnikih zabeleženo že v začetku 20. stoletja, pri čemer se je onesnaževanje izjemno povečalo v času po 2. svetovni vojni. Takrat do določene dobrine postale bolj dostopne, urejen komunalni odvoz odpadkov ter ekološka zavest pa sta močno zaostajala. Tako so nastala prava vaška smetišča, ponekod se je razvila tudi industrijska oblika onesnaževanja, saj so odpadke v jame odlagala tudi podjetja. Večina odpadkov se je v brezna odložila med 60. leti in konec 20. stoletja. A kot je omenil Tičar, je zdaj jame zelo težko očistiti.

jknm

Najbolj kritične jame so v nižje ležečih gosto naseljenih kraških območjih v južni in vzhodni Sloveniji. V posameznih območjih je onesnaženost jam celo večja kot 50-odstotna, med temi območji izstopajo Kras, Kočevski Rog, Suha krajina, Pivško podolje.

Najpogosteje najdejo živalske ostanke, a tudi ostanke človeških trupel

Danes pri čiščenju tam najdejo tako rekoč vse, najpogostejši so komunalni odpadki in živalski ostanki (kadavri, kože, kosti). »Vendar najdemo tudi dele avtomobilov, kemikalije, pnevmatike, med najbolj nevarnimi in neprijetnimi odkritji je zagotovo odkritje neeksplodirana ubojna sredstva.«

jknm

V posameznih jamah pa naletijo tudi na človeške ostanke iz časov takoj po drugi svetovni vojni, ko so se dogajali izvensodni poboji.  

Na splošno pa je težava, ker odpadki v jamah propadajo sorazmerno počasi, snovi pa se pretakajo v kraške vodonosnike. Takšna onesnažena voda nato doseže kraške izvire, ki so ključnega pomena za vodooskrbo.

· Slovenija

Matevž Lenarčič: »Najbolj pereča okoljska težava je pohlep«

»Seveda so prisotni in pomembni še številni ostali dejavniki onesnaževanja, od kmetijstva do fekalij, zato si jamarji prizadevamo, da bi te ekološke grožnje odstranili. Posebej problematične jame so tiste z nevarnimi odpadki ali veliko količino odpadkov. Pogosto namreč niti ne vemo, kaj je v takšnih jamah odloženo, dokler tega ne dvignemo iz podzemlja. Podzemno okolje pa je tudi pomemben habitat za redke in endemične vrste. Slovenija se med drugim uvršča v sam svetovni vrh biotske raznovrstnosti podzemnih vrst.«

Ob čiščenju tvegajo zdravje

Čiščenje je lahko izjemno zahtevno, ponekod si sicer lahko pomagajo z mehanizacijo, vendar so ob vsakem premiku odpadkov jamarji lahko izpostavljeni padajočim predmetom ali kamenju. Kot omenjeno pogosto niti ne vedo, na kaj bodo naleteli in so zato ob stiku z biološkimi ali kemičnimi odpadki še dodatno izpostavljeni.

»Če malce poenostavim, za odmetavanje odpadkov je potrebno vsaj desetkrat manj energije, kot da te odpadke ponovno dvignemo na površje in odložimo na odlagališču odpadkov. Vsako brezno in onesnaženje sta specifična in se je temu primerno potrebno prilagoditi. Zato slovenski jamarji po svoje tudi kot prvi na svetu predstavijo način spopadanja z onesnaženostjo podzemlja, ki je lahko vodilo tudi drugim državam,« še pove Jure Tičar.

jknm

Potrebovali bi še 100 let za čiščenje

Tako v Sloveniji ostaja več kot 3000 odlagališč, pri čemer jamarska društva prostovoljno ali z manjšo podporo skupnosti vsako leto očistijo okoli 30 jam. Torej bi za očiščenje slovenskih jam ob takšnem tempu potrebovali še okoli 100 let. A nihče dejansko ne ve, koliko odpadkov se še skriva v jamah, čiščenja se lotevajo na lokacijah, kjer so jih sposobni izvesti, to pa velja za manj ali zmerno onesnažene jame z nekaj kubičnimi metri odpadkov.

»Tako brezna z največ odpadki v okolju ostajajo še naprej. Zato bi morali vzpostaviti finančni mehanizem, ki bi omogočal, da bi v Sloveniji na letni ravni lahko očistili pet do deset onesnaženih jam z več kot 100 kubičnimi metri odpadkov. Danes ta mehanizem ne obstaja in jamarji samoiniciativno pridobivamo denar.«

jknm

Odlaganje je kaznivo, kaznovali pa verjetno niso še nikogar

So pa v Beli krajini preko razpisa podjetja GEN-I in iniciative »Obet za planet« v lanskem letu pridobili sredstva za izvedbo že omenjenega projekta PROTEctUS v vodozbirnem območju Dobličice, kjer so pred 40 leti prvič odkrili endemično vrsto črnega močerila, obenem pa Dobličica velja tudi za glavni vodni vir celotne Bele krajine.

Ob tem pa velja spomniti, da je odlaganje odpadkov kaznivo, kazni pa se gibljejo med nekaj sto pa do več kot 100.000 evrov. Zakon namreč podzemne jame opredeljuje kot vrednote državnega pomena. A kot opozarjajo jamarji, pa so to le črke na papirju, do sedaj Tičar na primer še ni zaznal primera, da bi storilca onesnaževanja dejansko oglobili.