Sindikati s kolektivno tožbo proti državi: vztrajajo pri izplačilu solidarnostne pomoči
Po enem letu, odkar so zaposleni v javnem sektorju na poziv Konfederacije slovenskih sindikatov (KSS) začeli pri svojih delodajalcih vlagati zahtevke za izplačilo solidarnostne pomoči, se zadeva prihodnji mesec seli na sodišče. Sodni spor bi lahko epilog dobil v začetku poletja, predsednik KSS Gvido Novak pa niti najmanj ne dvomi, da sindikati spora ne bi dobili.
V kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti je navedeno, da delavcu v primeru naravne nesreče pripada solidarnostna pomoč. Ker je epidemija opredeljena kot naravna nesreča, bi solidarnostno pomoč lahko prejeli vsi zaposleni v javnem sektorju, ki jih je okoli 170.000. Višina solidarnostne pomoči je 577 oziroma 693 evrov, če je delavec član sindikata.
Zahtevke za solidarnostno pomoč so delavci javnega sektorja oddali lansko leto, v obdobju prvega vala epidemije, vendar v večini do izplačil pomoči ni prišlo. Država je namreč zavzela stališče, da so zahtevki neutemeljeni, saj bi morali vlagatelji natančno dokazati škodo, ki so jo utrpeli zaradi naravne nesreče (epidemije). Na Ministrstvu za javno upravo poudarjajo, da kolektivna pogodba za negospodarski sektor ne daje brezpogojne in absolutne podlage za izplačilo pomoči že zgolj zaradi razglašene epidemije. Stališče države je, da bo treba ugotavljati, kako in koliko je epidemija prizadela javnega uslužbenca ali njegovo premoženje, mu povzročila težave ter škodo, ki bi mu jo solidarnostna pomoč pomagala prebroditi.
Sindikat občinskih redarjev proti SOU Spodnje Podravje
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
