Profimedia

Kako je sestavljena plača?

Osnova vsake plače je bruto znesek, kot ga določa pogodba o zaposlitvi. Ta zajema osnovno plačilo za delo ter dodatke, kot so tisti za delovno dobo, nočno delo, nadure ali delo na praznik. Poleg tega so v bruto plačo lahko vključeni še različni bonusi, nagrade ali stimulacije, ki jih delodajalec izplača glede na uspešnost ali dogovor.

A bruto znesek še ni tisto, kar zaposleni prejme. Od njega se odštejejo prispevki delojemalca – med njimi za pokojninsko, zdravstveno in invalidsko zavarovanje – ter akontacija dohodnine. Rezultat vseh teh odtegljajev je neto plača, torej znesek, ki se dejansko nakaže na osebni račun zaposlenega.

• Regres 2025: koliko in kdaj ga lahko pričakujemo
• Tole so slovenske občine, v katerih so neto plače najvišje
  
  
• Analiza: Povprečna plača v Sloveniji višja, tveganju revščine izpostavljenih 276.000 ljudi

Profimedia

Kaj je neto, bruto in bruto bruto plača?

Ko govorimo o plači, pogosto naletimo na izraze neto, bruto in celo bruto bruto plača.

• Neto plača je znesek, ki ga zaposleni prejme na svoj račun – torej po odštetih vseh prispevkih in davkih.
• Bruto plača predstavlja osnovo, iz katere se ti prispevki odvajajo, in vključuje tako osnovno plačilo kot dodatke.
• Bruto bruto plača pa je znesek, ki dejansko predstavlja celoten strošek delodajalca za posameznega zaposlenega. Vključuje bruto plačo ter vse dodatne prispevke, ki jih mora poravnati delodajalec – torej je najvišji znesek od vseh treh.

Kaj plačuje delodajalec?

Tudi delodajalci imajo svoje obveznosti. Poleg izplačila bruto plače morajo poravnati še prispevke na strani delodajalca, kar skupno tvori celoten strošek dela. Ta je višji od zneska, ki ga zaposleni prejme, saj vključuje dodatna bremena, kot so prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, starševsko varstvo in druge obveznosti, ki jih nalaga zakonodaja.

Profimedia

Plačilna lista – kaj mora vsebovati?

Vsak zaposleni mora ob prejemu plače dobiti tudi plačilno listo. Ta mora biti pregledna in mora jasno prikazovati vse sestavne dele izračuna: od osnovnega zneska do vseh dodatkov, odtegljajev in končnega neto zneska. Čeprav se včasih zdi zapletena, je prav, da jo redno pregledujemo in spremljamo, saj gre za dokument, ki potrjuje pravilnost izplačila.

Višina plače je odvisna od številnih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so izobrazba, delovne izkušnje, zahtevnost in odgovornost delovnega mesta, panoga, kolektivna pogodba ter seveda individualni dogovor med zaposlenim in delodajalcem. Pri tem pa ne smemo pozabiti niti na zakonske omejitve in pravila, ki določajo, kaj vse sme in mora biti vključeno v izračun.

Minimalna in povprečna plača

V Sloveniji je določena tudi minimalna plača, ki predstavlja najnižji znesek za polni delovni čas, ki ga mora prejeti vsak delavec. Od januarja 2025 je ta 1.277,72 evra bruto. Poleg tega statistični urad redno objavlja podatke o povprečni plači, ki služijo kot referenca za različne namene – od kreditne sposobnosti do socialnih transferjev.

Povprečna plača v Sloveniji je lani znašala 2.395 evrov bruto oziroma 1.526 evrov neto. V primerjavi z letom prej se je neto znesek nominalno povečal za 3,8 odstotka. Med statističnimi regijami sta slovensko povprečje presegli le osrednjeslovenska regija, kjer je povprečna bruto plača dosegla 2.626 evrov (kar je 9,6 odstotka več od povprečja), ter jugovzhodna Slovenija, kjer je bila višja za 0,9 odstotka. Najnižjo povprečno plačo so imeli v primorsko-notranjski regiji – znašala je 2.069 evrov, kar je 13,6 odstotka pod slovenskim povprečjem.

Razumevanje plače ni pomembno le za tiste, ki so zaposleni, ampak tudi za vse, ki se podajajo na trg dela, menjajo zaposlitev ali razmišljajo o samozaposlitvi. Znanje o tem, kako je plača sestavljena in kako se obračunava, pomaga pri boljšem načrtovanju prihodkov in omogoča bolj samozavestno pogajanje o delovnih pogojih.