Arhiv Štajerskega Tednika

Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije opozarja, da je na slovenskih kmetijah potreba po poklicni usposobljenosti kmetov zelo velika, vendar način evidentiranja deficitarnih poklicev ne zazna potreb v kmetijstvu. Za področje kmetijstva tako ni štipendij iz javnih sredstev in to je po mnenju kmetijske stroke razlog za slabši vpis na kmetijske šole.

Manj dijakov pomeni tudi manj usposobljenega kadra. Izobrazbena struktura kmetov se je v zadnjih letih sicer precej izboljšala. Za približno 18 % se je povečalo število tistih z visoko izobrazbo, vendar pa se še vedno prevečkrat zgodi, da taki kmetovalci nimajo temeljnega znanja. Veliko je namreč tistih, ki izobrazbo dobijo z nacionalno poklicno prekvalifikacijo. V lanskem letu je KGZS podelil kar 244 teh certifikatov, največ se jih je usposobilo za poklic živinorejca. »To je sicer spodbudna številka, vendar bi moralo biti formalno izobraževanje pogostejša izbira kot nacionalna prekvalifikacija. Izobraževalni sistem namreč nudi širino, ki jo dober kmet pri delu potrebuje. Pri nas pa se pogosto dogaja, da kmečki otroci, ki odraščajo na dobri in uspešni kmetiji, ne nadaljujejo šolanja v kmetijskih programih, četudi vedo, da bodo nekoč mladi prevzemniki,« opozarja Peter Pribožič, predsednik odbora za šolstvo pri KGZS, in dodaja, da bi zato poklic kmeta morali bolj promovirati.

Na zavodu le deset prostih delovnih mest za kmete

Preberite več v Štajerskem Tedniku