Izrael in Hezbolah po krvavi noči vendarle pristala na prekinitev ognja
Izrael in Hezbolah sta se po ostri nočni zaostritvi dogovorila o prekinitvi ognja, ki naj bi začela veljati ob 15. uri po slovenskem času.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Izrael in libanonsko gibanje Hezbolah sta se po navedbah visokega ameriškega uradnika dogovorila o prekinitvi ognja, ki naj bi začela veljati danes popoldne. Dogovor, pri katerem naj bi posredovali ZDA in Katar, prihaja po nočni zaostritvi spopadov v Libanonu in po ameriškem pritisku, da se umiritev razmer razširi na vse fronte v regiji.
Reuters navaja visokega ameriškega uradnika, po katerem naj bi premirje začelo veljati ob 16. uri po lokalnem času. »Hezbolah in Izrael sta se dogovorila o prekinitvi ognja,« je dejal. Po njegovih besedah naj bi pri dogovoru sodeloval tudi Iran.
Do dogovora je prišlo po enem najtežjih dni na libanonski fronti v zadnjem obdobju. Izraelski napadi so po navedbah Reutersa v Libanonu zahtevali najmanj 18 življenj, Hezbolah pa je v napadu ubil štiri izraelske vojake. Spopadi so neposredno ogrozili tudi širša diplomatska prizadevanja Washingtona in Teherana.
Trump zahteval premirje »na vseh frontah«
Ameriški predsednik Donald Trump je že v četrtek sporočil, da ZDA pričakujejo popolno prekinitev ognja tudi v Libanonu. Bela hiša je objavila njegovo izjavo: »Združene države so zavezane miru. Pričakujemo popolno prekinitev ognja na vseh frontah, vključno z Libanonom, Hezbolahom in Izraelom.«
Izjava je sledila dogovoru med ZDA in Iranom o končanju širše vojne v regiji. Po poročanju Reutersa je besedilo vmesnega ameriško-iranskega dogovora predvidevalo takojšen in trajen konec vojaških operacij na vseh frontah, tudi v Libanonu. Libanon je zato postal prvi večji preizkus dogovora med Washingtonom in Teheranom.
Iran naj bi po navedbah Reutersa vztrajal, da se pogovori z ZDA ne morejo nadaljevati brez celovite prekinitve ognja. Zaradi novih spopadov so bili zato preloženi tudi načrtovani ameriško-iranski pogovori v Švici.
Netanjahu vztrajal pri izraelski navzočnosti v Libanonu
Ameriški pritisk na premirje je prišel v trenutku, ko je Izrael javno vztrajal pri nadaljevanju vojaške navzočnosti v Libanonu.
Premier Benjamin Netanjahu je po smrti štirih izraelskih vojakov dejal, da bo izraelska vojska v južnem Libanonu ostala »tako dolgo, kot bo potrebno«, Hezbolah pa da bo za napade plačal »zelo visoko ceno«.
Njegova izjava kaže, da dogovor o prekinitvi ognja še ne prinaša politične rešitve. Za zdaj gre predvsem za poskus ustavitve napadov, medtem ko ostajata odprti dve ključni vprašanji: ali bo Hezbolah prenehal z napadi na Izrael in ali bo Izrael omejil oziroma končal svojo vojaško navzočnost v Libanonu.
Premirje še brez jasnih podrobnosti
Za zdaj ni znano, kakšni so natančni pogoji premirja in ali sta jih javno potrdili obe strani. Reuters poroča, da naj bi bilo premirje doseženo po posredovanju ZDA in Katarja, AFP pa navaja, da dogovor velja s takojšnjim učinkom.
Ključno vprašanje bo, ali se bo premirje obdržalo po prvih urah. Prejšnji dogovori na libanonski fronti so bili krhki, obe strani pa sta drugo pogosto obtoževali kršitev. Tokrat je vložek širši, saj premirje ni pomembno samo za Libanon in Izrael, temveč tudi za nadaljevanje ameriško-iranskih pogovorov.
Če bo prekinitev ognja zdržala, bi lahko odprla prostor za nadaljevanje diplomacije. Če se bo hitro zlomila, bo znova pod vprašajem tudi dogovor, s katerim sta Washington in Teheran poskušala ustaviti širšo regionalno vojno.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
